Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Interesne skupine med lobiranjem in korupcijo
Tamara Makorič, 2013

Opis: V zadnjih nekaj desetletjih se je moč elit in neformalnih mrež, oz. interesnih skupin, v katere so elite povezane, močno povečala. Ljudje namreč postajajo čedalje bolj nezadovoljni z obstoječimi gospodarskimi razmerami, za katere upravičeno krivijo svoje vlade. Vse bolj se tudi zavedajo, da je najboljši način za uresničitev svojih interesov, ustanavljanje ali pridružitev interesnim skupinam, preko katerih lahko vplivajo na državne organe, ketere skušajo prepričati v sprejem ali zavrnitev določene odločitve. Tej aktivnosti pravimo lobiranje. Zelo pogosto pa so uporabljene lobistične metode sporne in mejijo na korupcijo. Slednja je žal sestavni del vsake družbe, česar se zavedajo predvsem v tranzicijskih državah, kjer obstajajo idealne okoliščine za pojav korupcije. Moralni vakuum, reprodukcija stare skorumpirane nomenklature, neobstoj pravne države, in še bi lahko naštevali. Res je, da ima nelegalno lobiranje številne negativne posledice, ne smemo pa pozabiti, da so interesne skupine in lobiranje bistveni sestavini demokracije, ki prinašajo v družbo številne pozitivne učinke, saj posredujejo med posamezniki in državo; večajo prostor za politično udeležbo in s tem omejujejo politično odtujitev; so izraz svobode, tudi politične, saj omogočajo ljudjem zasledovanje lastnih interesov; izražajo interese, ki bi sicer ostali zanemarjeni; so dopolnilo k procesu odločanja, ki zagotavlja ravnotežje družbeno-političnega sistema, ker vplivajo na stranke, javnost in vlado; itd. Četudi drži, da vsaka družba po svoje definira kaj je sprejemljivo in kaj ne, velja tudi, da postaja svet z globalizacijo vse manjši, države pa čedalje bolj povezane med seboj. Prav zaradi slednjega in zaradi preprečevanja širjenja nelegalnega lobiranja, mora vsaka država poskrbeti za regulacijo področja interesnega predstavništva in lobiranja s sprejetjem ustreznih zakonov, kot je storila tudi Slovenija. Predvsem pa mora biti poslanstvo vsake družbe vzgoja novih in starih generacij v duhu poštenosti, spoštovanja zakona, etičnih in moralnih načel in ''zdravih'' vrednot. Takšni državljani se bodo prav gotovo borili za koristi celotne družbe in uresničitev javnega interesa.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: elite, interesne skupine, korupcija, demokracija, tranzicijske države, regulacija, vrednote
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 804; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (728,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh