1. |
2. Predelava psihične travme s pomočjo metode brainspottingMaša Ošabnik Plemelj, 2022 Opis: Ko doživimo travmo, jo doživimo s celotnim telesom. Iz potrebe po preživetju celotno izkušnjo »zamrznemo« globoko v možgane. Nepredelana travma tako ostane v našem telesu ter se nezavedno ponavlja in prenaša, kar lahko predstavlja problem.
V magistrski nalogi smo raziskovali, zakaj je pomembno, da pri predelavi travme v psihoterapevtskem procesu vključujemo tudi delo s telesom. V teoretičnem delu smo s pomočjo podatkov, zbranih v strokovni literaturi, najprej opredelili, kaj so travma in travmatični dogodek, kakšne vrste travm poznamo in kakšne posledice travma »pušča« za seboj. V nadaljevanju smo predstavili, kako nepredelana travma vpliva na razvoj možganov, telesa in spomin. V zadnjem delu teoretičnega dela magistrske naloge smo opisali uporabo metode brainspotting, ki omogoča dostop do najzgodnejših travmatičnih dogodkov, ki se jih zavestno ne spominjamo, a pomembno vplivajo na naše življenje. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate, zbrane s polstrukturiranim intervjujem. Rezultati predstavljajo odgovore petih terapevtov, ki so sodelovali v intervjuju. Analiza predstavljenih rezultatov je podlaga za odgovore na zastavljeno raziskovalno vprašanje in dve podvprašanji, ki so potrdili našo domnevo, da je za predelavo travme ključno delo s telesom. Na glavno raziskovalno vprašanje glede učinkovitosti metode brainspotting pa lahko na osnovi teoretičnega dela in empirične analize odgovorimo, da je metoda učinkovita, vendar ni primerna za vsakega klienta.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: travma, telo, možgani, spomin, brainspotting, magistrske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 638; Prenosov: 113
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
3. Integracija brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijoSilva Knez, 2023 Opis: Integracija psihoterapij pomeni združevanje različnih pristopov v celovito terapijo, ki omogoča bolj učinkovito terapevtsko obravnavo klientov. Namen integracije je uporabiti najboljše elemente posameznega pristopa, ki se dopolnjujejo in lahko skupaj bolj učinkovito naslavljajo individualne potrebe klientov. V praksi je integracija psihoterapij že dobro uveljavljena, saj terapevti tako prilagajajo terapijo glede na potrebe klientov. S tem se poveča učinkovitost terapevtske obravnave in poveča možnost pozitivnega izida terapije.
V magistrski nalogi smo raziskovali, ali je integracija brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijo smiselna iz vidika učinkovitosti terapevtskega procesa. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo podatkov, zbranih iz strokovne literature, najprej podrobno predstavili oba pristopa, izpostavili pomen in namen integracije psihoterapij ter opredelili, kaj je psihološka travma in travmatični spomin ter kakšne so njihove posledice.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki so bili zbrani z uporabo vprašalnika z odprtimi vprašanji. Rezultati predstavljajo odgovore štirinajstih terapevtov, ki pri svojem delu vsaj deset let izvajajo kognitivno-vedenjsko terapijo in vsaj tri leta brainspotting terapijo. Analiza predstavljenih odgovorov je potrdila našo domnevo, da terapevti vidijo možnosti integracije brainspotting terapije v kognitivno-vedenjsko terapijo ter da ima vsak psihoterapevtski pristop tako prednosti kot slabosti in da je tovrstna integracija učinkovita pri določenih težavah klientov, predvsem tistih, ki so povezane s travmo in travmatičnim spominom, medtem ko pri nekaterih težavah oziroma klientih tovrstna integracija ni primerna oziroma ne povečuje učinkovitosti kognitivno-vedenjske terapije, kot so težje duševne težave, demenca, otroci, mlajši od 12 let, osebe s poškodbo možganov in podobno.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: integracija, kognitivno-vedenjska terapija, brainspotting terapija, psihološka travma, travmatični spomin
Objavljeno: 07.07.2023; Ogledov: 339; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,69 MB) |
4. POVEZAVA ZLORABE PSIHOAKTIVNIH SNOVI Z DOŽIVLJANJEM DRUŽINSKEGA NASILJA V OTROŠTVUMonika Pungerčar, 2023 Opis: Ta diplomska naloga se osredotoča na preučevanje povezave med doživljanjem družinskega nasilja v otroštvu ter odvisnostjo od psihoaktivnih substanc v mladostništvu ter v odrasli dobi. Iz življenjskih izkušenj ugotavljamo, da otrok dejanja odraslih dojema na svoj način, lahko drugače kot so bila storjena ali kot je bil prvotni namen staršev. To še posebej velja za situacije, ki vključujejo različne oblike nasilja, kot je fizično ali psihično nasilje v družini. Vse, kar otrok doživlja v svoji družini, ima lahko dolgoročne posledice, ki se odražajo tudi v njegovem kasnejšem življenju. Te izkušnje lahko vplivajo na otrokovo čustveno in psihološko dobrobit ter oblikovanje njegovih vrednot in prepričanj. Poleg tega lahko v nekaterih primerih vplivajo na njegovo kasnejše obnašanje, vključno z možnostjo zlorabe psihoaktivnih substanc kot načinom soočanja s stresom in travmami (Petric 2011). Diplomska naloga obravnava vlogo družinskega nasilja pri izkušnjah mladostnikov in mladih odraslih v zvezi z uporabo psihoaktivnih substanc ter razvijanje strategij za soočanje z doživetimi izkušnjami iz otroštva. Raziskovalna naloga se je izvajala skozi analizo sedmih intervjujev z ljudmi, ki so imeli izkušnje družinskega nasilja in odvisnosti od psihoaktivnih substanc. Rezultati diplomske naloge so pokazali, da je družinsko nasilje močno vplivalo na doživljanje stresa, osamljenosti in strahu pri intervjuvancih, kar je prispevalo k iskanju utehe in obvladovanju stresa prek psihoaktivnih substanc. Ugotovitve so bile v skladu z raziskavami, ki so omenjene skozi celotno nalogo. Te raziskave so povezovale negativne izkušnje iz otroštva in odvisnost od substanc. Poleg tega so intervjuvanci razkrili raznolike strategije za soočanje s travmatičnimi izkušnjami. Nekateri so iskali strokovno pomoč in terapijo, medtem ko so drugi razvijali tehnike za samopomoč, kot so vadba in umetnost. Ugotovitve kažejo na raznolikost poti okrevanja in poudarjajo potrebo po prilagodljivih intervencijah za posameznike. Pomen zgodnjih medsebojnih odnosov na zdrav razvoj posameznika obravnavajo številne psihološke teorije, vsem pa je skupno da vidijo odvisnost kot posledico zgrešeno zadovoljenih temeljnih človekovih potreb, kot je potreba po odnosih. Razlogi za zgodnje travme in stiske, ki izhajajo iz družinskega okolja, zahtevajo poseg v obliki psihoterapevtske obravnave, ki vključuje celotno družino, če je le to možno.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nasilje v otroštvu, psihoaktivne substance, travma, odvisnost, psihoterapija
Objavljeno: 19.10.2023; Ogledov: 304; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,14 MB) |
5. SKRAJNA DESNIČARSKA RADIKALIZACIJA IN EKSTREMIZEM: RAZISKAVA VZROKOV IN POVEZAV S TRAVMATIČNIMI IZKUŠNJAMIBarbara Primožič, 2023 Opis: Pričujoče delo predstavlja raziskavo skrajne desničarske radikalizacije, ekstremizma in morebitnih vzrokov, povezanih s travmatičnimi izkušnjami. Namen in cilji dela so ugotoviti, opisati in spoznati povezave radikalizacije, skrajno desne ideologije in travme na različnih nivojih. Želimo prepoznati vzroke za skrajno desničarsko radikalizacijo in ekstremizme in kako je s konceptoma povezana travma. Želimo tudi ugotoviti, ali so skrajne desne radikalne organizacije prisotne v Sloveniji in ali s tem predstavljajo grožnjo varnosti. Metodološki pristop v prvem delu predstavlja kritičen pregled literature po omenjenih področjih, v drugem delu pa s pregledom obsega dosegljive literature v bazi Scopus raziskujemo povezave med preiskovanimi koncepti. Radikalizacijo opredelimo kot proces spreminjanja prepričanj, vrednot in ideologij posameznika ali skupine, ki lahko vodi v nasilje, ter predstavimo njen razvoj skozi čas. Skrajni desničarski ekstremizem zaznamujejo konservativna, nacionalistična in avtoritativna stališča. Med različne skupine skrajnih desničarjev spadajo avtokratsko fašistične, rasistično etnocentrične, populistično avtoritarne in versko fundamentalistične skupine, tako v svetu kot v EU. Izredno pomembno vlogo pri širjenju skrajno desničarskih ideologij predstavljata svetovni splet in sodobne komunikacijske tehnologije, hkrati pa se svetovni splet lahko uporablja tudi za odkrivanje in preprečevanje skrajno desničarskih radikalizmov. Skrajna desnica je prisotna tudi v Sloveniji, njeno delovanje je podobno drugim tovrstnim gibanjem v tem delu Evrope, nekatere bolj radikalne neonacistične frakcije predstavljajo tudi grožnjo nacionalni varnosti. Travmatične izkušnje vplivajo na psihološke vzorce, ki opredeljujejo notranji svet posameznika in lahko s tem sodelujejo pri sprejemanju ekstremističnih skrajno desnih stališč. Močan vpliv imajo PTSM in disociativni mehanizmi, kulturne razlike, izobraževanje in ideologije. Analiza obsega literature v drugem delu potrjuje posredne povezave med travmatičnimi izkušnjami in skrajno desničarsko radikalizacijo, zlasti v zahodnem svetu in Evropi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: radikalizacija, skrajna desnica, ekstremizem, povezava, travma, ideologije
Objavljeno: 21.10.2023; Ogledov: 374; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,82 MB) |
