Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Bivanje tujcev v Republiki Sloveniji po vstopu Slovenije v Evropsko unijo
Jožefa Fridl, 2015

Opis: V Republiki Sloveniji položaj tujcev okvirno ureja Ustava v 13. členu, ki pa ureditev njihovega položaja prepušca zakonodaji. V Republiki Sloveniji vstop in prebivanje tujcev ureja Zakon o tujcih. Do leta 2004, ko je Republika Slovenija vstopila v Evropsko unijo, so za vse tujce veljala enotna pravila. Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo pa smo postali državljani Republike Slovenije tudi državljani Evropske unije. S tem smo dobili novo kategorijo tujcev, to so državljani Evropske unije, za katere veljajo drugačni pogoji za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji. V pričujočem magistrskem delu smo največ pozornosti posvetili državljanom Evropske unije. Državljani Evropske unije lahko v Republiko Slovenijo vstopijo z veljavno osebno izkaznico ali veljavnih potnim listom in v njej bivajo 90 dni od datuma vstopa, ne glede na razlog vstopa. V zvezi s prebivanjem državljanov Evropske unije je pomembno tudi poznavanje prava Evropske unije, predvsem direktiv, ki jih je Republika Slovenija vnesla v svoj pravni red, torej v Zakon o tujcih. Zato smo četrto poglavje namenili preučevanju direktiv, ki jih je Republika Slovenija prenesla v Zakon o tujcih. Osrednji in najpomembnejši del magistrskega dela je raziskava o pomembnosti izdaje potrdil o prijavi prebivanja za državljane Evropske unije. V raziskavi smo prišli do zaključka, da je o državljanih Evropske unije nesmiselno govoriti kot o tujcih in da bi bilo potrebno evidentiranje državljanov Evropske unije urediti na enak način, kot velja za državljane Slovenije. To pomeni, da bi jim po vstopu v Republiko Slovenijo v register stalnega prebivalstva le prijavili prebivališče, ne bi jim pa izdajali potrdil o prijavi prebivanja. Z zbranimi podatki ministrstva za notranje zadeve in s podatki z nekaterih upravnih enot smo potrdili postavljeno hipotezo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: tujci, zakon o tujcih, prost pretok oseb in delovne sile, potrdilo o prijavi prebivanja, Evropske direktive, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 1972; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

2.
Kulturni, ekonomski in politični vidik globalizacije v Sloveniji
Klavdija Grofelnik, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: globalizacija, migracije, državljanstvo, zaposlovanje, tujci
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 158; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (902,60 KB)

3.
4.
Pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah v Republiki Sloveniji
Nina Štemberger, 2020

Opis: Pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah ureja Ustava Republike Slovenije v 68. členu. Omenjeni člen se je od sprejema Ustave trikrat spremenil, in sicer zadnjič v letu 2003, pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Tujci lahko v Sloveniji pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah na podlagi zakona ali mednarodne pogodbe, ki jo ratificira državni zbor. Zakoni, ki omogočajo pridobitev lastninske pravice tujca na nepremičninah so naslednji: Zakon o dedovanju, Zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji ter Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Mednarodne pogodbe pa so naslednje: Trgovinska pogodba med ZDA in Srbijo iz leta 1881, ki jo je Slovenija nasledila, Sporazum o vprašanjih nasledstva, ki se uporablja za državljane in pravne osebe s sedežem v državah bivših republik SFRJ, Pristopne pogodbe k EU (2004, 2007, 2013), Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in Konvencija o organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Temeljna predpostavka za pridobitev lastninske pravice tujcev tretjih držav je vzajemnost. Vzajemnost ugotavlja ministrstvo za pravosodje na podlagi Zakona o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1). Zakona, ki bi na splošno dovoljeval tujcev pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v Sloveniji nimamo. Primerjava z Republiko Hrvaško je pokazala, da obstajajo razlike med obema državama, kljub temu, da sta obe članici Evropske unije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: lastninska pravica, tujci, nepremičnine, vzajemnost, Evropska unija
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 106; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh