61. |
62. Poslovni načrt: zasebni zobozdravstveni center Dent d. o. o.Marko Markovič, 2021, diplomsko delo Opis: Z izdelavo poslovnega načrta smo želeli preveriti, ali je smotrno ustanoviti zasebni zobozdravstveni center. Želeli smo ugotoviti, ali lahko z ustanovitvijo zasebnega zobozdravstvenega centra zagotovimo sedem novih delovnih mest. Zanimalo nas je, koliko finančnih sredstev je potrebnih za zagon zasebnega zobozdravstvenega centra, po kakšnih cenah bi lahko prodajali naše storitve in kakšne bi bile finančne vrednosti v naslednjih petih letih.
V raziskavi smo raziskali tudi, kakšne so možnosti izboljšanja zobozdravstvenih storitev in ali lahko povečamo zadovoljstvo pacientov z zobozdravstvenimi storitvami v Sloveniji ter koliko so pacienti izobraženi na področju ustnega zdravja. Nadalje smo razširili raziskavo tudi na preverjanje prisotnosti dentalnega turizma. Zanimali so nas vzroki za dentalni turizem, katere smo s pomočjo raziskave tudi ugotovili in posledično upoštevali pri izdelavi poslovnega načrta.
Rezultati izdelave poslovnega načrta s pomočjo raziskave so spodbudni, saj smo ugotovili, da je ustanovitev zasebnega zobozdravstvenega centra poslovna priložnost, s katero v konkurenčnih razmerah in z danimi resursi lahko generiramo dodano vrednost na dolgi rok. Ključne besede: zasebni zobozdravstveni center, nova delovna mesta, finančne vrednosti, zadovoljstvo pacientov, dentalni turizem Objavljeno v ReVIS: 17.09.2021; Ogledov: 2028; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,96 MB) |
63. |
64. |
65. Organizacijski vidiki vzpostavitve nastanitvenih kapacitet v Sloveniji : diplomska nalogaEma Husič, 2018, diplomsko delo Ključne besede: turizem, nastanitev, organizacija, vzpostavitev, hotel, kamp, turistična kmetija, Slovenija, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 23.08.2021; Ogledov: 2038; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1017,51 KB) |
66. Jezikovne kompetence zaposlenih v turizmu in zadovoljstvo gostov : magistrska nalogaVesna, 1969- Janković, 2016, magistrsko delo Ključne besede: jezikovne kompetence, turizem, zaposleni, gostje, izobraževanje, znanje, kadrovske zahteve Objavljeno v ReVIS: 19.08.2021; Ogledov: 1980; Prenosov: 61
Celotno besedilo (2,53 MB) |
67. |
68. Socialni kapital kot dejavnik uspešnosti turističnih asociacij v Sloveniji : doktorska disertacijaCvetko Križan, 2012, doktorska disertacija Opis: Podjetniške asociacije v turizmu predstavljajo stičišče mnogih deležnikov, ki imajo različen
vpliv na razvoj dejavnosti. Le uspešne asociacije lahko postanejo pomemben dejavnik pri
doseganju zastavljenih ciljev, tako turističnega gospodarstva kot posameznih organizacij –
članic asociacij. Podjetja se združujejo v asociacije z izraženim poslovnim interesom in
namenom doseganja koristi.
Vsekakor so odnosi med deležniki, ki sodelujejo ključnega pomena pri doseganju zastavljenih
ciljev. V odnosih se ustvarja socialni kapital, ki omogoča, da akterji sodelujejo ter izmenjujejo
znanje in izkušnje v skupno korist. Glede na neenotno definicijo socialnega kapitala ter na
specifičnost delovanja asociacije smo upoštevali vse morebitne predpostavke in dileme, ki se
pojavljajo tako pri definiciji, kot pri merjenju socialnega kapitala.
Skladno s splošno definicijo velja, da je organizacija uspešna, v kolikor je dosegla zastavljene
cilje. Vendar doseženi ali delno doseženi cilji niso dovolj, da lahko organizacijo opredelimo
kot uspešno. Potrebno je tudi, da asociacija kot gospodarska organizacija stabilno posluje, da
so člani zadovoljni z delovanjem ter da obstoja interes nečlanov postati člani.
V pričujoči disertaciji smo na podlagi utemeljenih ugotovitev dokazali, da je za uspešnost
specifične organizacije, kar asociacija dejansko je, socialni kapital ključnega pomena.
Preučevali smo asociacije na področju turizma v Sloveniji, ki združujejo gospodarske
organizacije z izraženim poslovnim interesom. Na podlagi podatkov, pridobljenih s
poglobljenimi pol strukturiranimi intervjuji, opravljenimi s kvalificiranimi respondenti
izbranih asociacij ter na podlagi kvalitativne, kvantitativne in primerjalne analize smo
odgovorili na vprašanje, ali socialni kapital vpliva na uspešnost asociacij ter katere so tiste
dimenzije socialnega kapitala, ki imajo odločilen vpliv ter jih je zato potrebno razvijati z
namenom povečanje uspešnosti.
Nismo pa se omejili samo na socialni kapital kot vzrok neuspešnosti, poiskali smo tudi ostale
vzroke neuspešnosti ter ugotovili vpliv socialnega kapitala in njegovih dimenzij na te vzroke
neuspešnosti. Ugotavljali pa smo tudi, kako uspešnost vpliva na socialni kapital asociacije. Ključne besede: socialni kapital, uspešnost, asociacija, turizem, analiza z matičnim pristopom, analiza mehkih množic Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1885; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,84 MB) |
69. Poslovno sodelovanje kot priložnost za razvoj kakovosti štirih hotelov na območju Triglavskega narodnega parka : magistrsko deloMaruša Strniša, 2011, magistrsko delo Opis: Kakovost storitev v hotelirstvu je pogosto pojem, ki ga težko definiramo. Ključno je doseganje
zadovoljstva gostov, ki temelji na odgovarjanju na njihova pričakovanja. Zaposleni, ki
prihajajo v stik z gosti, morajo biti vešči komunikacije in se marsikdaj znajti pod pritiskom
obremenjenosti zaradi povečanega obsega dela. Na osnovi raziskave med direktorji štirih
hotelov, lociranih na obrobju Triglavskega narodnega parka, ki jih povezuje združitev v
trženju skupnega turističnega proizvoda, ugotavljam, da je storitve hotela mogoče dvigniti na
višji nivo s premišljeno selekcijo zaposlovanja kadrov in razvojem človeških virov. Gostom je
potrebno jasno predstaviti konkurenčno prednost s pomočjo uporabe sodobnih informacijsko-komunikacijskih orodij. Ob tem pa je za kakovosten razvoj hotela pomembno poslovno
sodelovanje, ki temelji na sodelovanju in združevanju moči vseh zaposlenih in doslednem
vodenju politike kakovosti. Ključne besede: kakovost storitev, hotelirstvo, turizem, zadovoljstvo gostov, razvoj človeških virov Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 2006; Prenosov: 69
Celotno besedilo (992,78 KB) |
70. Identifikacija gradnikov optimalnega organizacijskega modela izobraževanja za turizem v Sloveniji : doktorska disertacijaMarija Ovsenik, 2013, doktorska disertacija Opis: V delu z naslovom Identifikacija gradnikov optimalnega organizacijskega modela izobraţevanja za Turizem v Sloveniji je končni spoznavni in analitični cilj identifikacija gradnikov razvoja kompetentnega modela za izobraţevanje na področju turizma v Sloveniji. Pri tem je pomemben cilj umeščanje gradnikov kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem v mednarodno okolje, ker je turizem po svojem načinu delovanja izrazito m ednarodno in globa lno usmerjen. Uvodni del je namenjen zavestni notranji in zunanji refleksiji področja turizma, ki se nadaljuje v analitično pripravo teoretičnih izhodišč za identifikacijo gradnikov strukturiranega kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem. Poglavit na os identifikacije gradnikov celovitega kompetentnega modela izobraţevanja za turizem izhaja iz potrebe po notranje - kroţno - refleksivnem delovanju posameznika v izobraţevalnem modelu za turizem, institucionalnem pojmovanju izobraţevanja, ki se izraţa v zu nanje - refleksivnem modelu delovanja izobraţevalnih inštitucij za turizem in v funkcionalno - praktični interakciji posameznika in inštitucij turističnega gospodarstva pri razvoju inovativnih p otencialov na področju turizma. Prevlado akademsko - funkcionalne re šitve na področju izobraţevanja za turizem, ki zanemarja nivojsko strukturirano izobraţevanje, lahko pojasnimo z dejstvom, da se v njej ujamejo tri racionalnosti: zavestna racionalizacija zunanjega okolja, kjer prevladuje pogled izobraţevalne inštitucije n a ustvarjanje novega znanja, racionalizacija na ravni uporabnega znanja brez sodelovanja drugih deleţnikov v izobraţevalnem procesu in zunanje usmerjanje motivov socialnega akterja za inovacijsko delovanje v zunanjem okolju. V zadnjih dvajsetih letih so se na področju izobraţevanja zgodile spremembe, ki so izpostavile nasprotujoče si interese deleţnikov v procesu izobraţevanja za turizem. Na področju turizma se razvijajo teţnje po razvoju kompleksnih in kakovostnih storitev, ki lahko nastanejo samo ob neneh ni krepitvi inovacijskega potenciala storitev za turizem. Ključna je ugotovitev, da je na področju izobraţevanja za turizem potrebno razviti kompetentni model, ki socialnega akterja aktivno vključuje v izobraţevalni proces in pri tem upošteva njegovo zaves tno - refleksijo, racionalno - refleksijo in ponotranjeno motivacijo za reševanje kompleksnih projektov na razl ičnih ravneh področja turizma. Drugi del je metodološki in je namenjen identifikaciji gradnikov kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem, ki je nivojsko strukturiran, ki je dvorazseţnosten, saj vključuje aktivno vlogo socialnega akterja pri racionalizaciji praktičnega znanja in krepitvi inovacijskega potenciala pri razvoju lastnih kompetenc ter vlogo inštitucij za izobraţevanje za turizem v tem procesu. Pojasnujemo učinek, ki ga ima zaznava socialnega akterja na njegov poloţaj v kompetentnem modelu izobraţevanja za turizem. Ta učinek lahko enačimo z motivacijsko osjo in kot učinek pripadnosti nekemu izobraţevalnem u okolju (spominsko - sledna os). Ugotovili smo, da je kompetentnost na področju turizma kompleksna razseţnost, tako z vidika svoje dualne strukture in delovanja in z vidika nivojske strukturiranosti. Bistveno je, da izmed ii sebe sorazmerno nepovezanih virov dejavnosti oblikuje sistem, ki im a natanko opredeljen cilj. (Moţina et al. , 1998, str. 20) Nove teorije, ki temeljijo na teoriji strukturiranosti, odkrivajo nove razseţnosti in nove ravni razslojevanja področja izobraţevanja za turizem. Hkrati pa predvsem v zapletenosti empirične operacio nalizacije teh konceptov, še posebej na visoko specializirani ravni, lahko iščemo razloge za vztrajanje pri klasičnih konceptih izobraţevanja, ki se pogosto izraţajo v izrazito funkcionalnem ali izrazito akademskem pristopu k pridobivanju kompetenc na podr očju turizma. Na področju izobraţevanja imamo tako paradoksalni poloţaj, ko sam predmet analize zahteva konstrukcijo vse bolj kompleksne strukturne spremenljivke, ki upošteva dvojno naravo strukturiranega izobraţevalnega procesa za turizem, trend razvoja t urizma, ki ga opisujeta predvsem uporaba kvantitativnih metod in standardizacija kompetenc, pa zahteva vse manj kompleksno spremenljivko. Učinek umestitve je tako v veliki večini empiričnih analiz izmerjen le s spremenljivko razvitosti kompetenc, ki meri s amo potencialni poloţaj socialnega akterja na trgu dela. Pri tem moramo vzročnost razlik razumeti predvsem kot spominsko - sledno in ne kot motivacijsko, oziroma gledati na socialnega akterja, kot pripadnika različnih nivojev izobraţevanja znotraj nivojske s trukturira nosti izobraţevanja za turizem. Na organizacijsko - kulturni razseţnosti, ki sledi spominskim sledem preteklega delovanja kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem, zaznavamo dvojno strukturo delovanja, ki razlikuje med zavestno refleksijo z unanjega okolja na ravni izobraţevalne inštitucije in notranje zavestno refleksijo notranjega okolja na ravni razvitosti kompetenc socialnega akterja. Na osnovi Giddensove teorije strukturiranosti pojasnjujemo dimenzije organizacijsko - kulturne razseţnosti kompetentnega modela izobraţevanja za turizem na podr očju Slovenije. Tretji sklepni del je namenjen empiričnemu opazovanju dvojnega načina delovanja nivojsko strukturiranega nivojskega modela za izobraţevanje na nivoju srednjega, višjega, visokega in magistrskega izobraţevanja. Splošna ugotovitev je, da socialni akter ne zaznava nivojske strukturiranosti študija na visokošolski ravni, za katero je značilna odsotnost zavestne, racionalne in motivacijske refleksije na tem nivoju izobraţevanja. Organizaci jsko - kulturno okolje v Sloveniji na področju izobraţevanja za turizem daje prednost praktičnim, funkcionalnim načinom pridobivanja kompetenc na višji in na magistrski ravni študija. Zaradi nivojskih sprememb, ki jih v študij vnašajo bolonjska načela izobra ţevanja, se kompetence ne realizirajo na visokošolski ravni študija ampak na magistrski ravni. Taka rešitev zahteva sistematičen pregled in spremembo kompetentnosti modela za izobraţevanje, ki po eni strani povečuje kompleksnost kompetentnega sistema za iz obraţevanje, po drugi strani pa zmanjšuje moţnosti racionalizacije kompetenc, ki temeljijo na aktivnem raziskovalnem pristopu k analizi področja izobraţevanja za turizem. Iz tega sledi, da je v slovenskem prostoru močan potencial za podporo razvoju kompete ntnega modela na visokošolski ravni izobraţevanja, ki pa zaradi prevladujočega klasičnega modela izobraţevanja in vzporedno nastajajočega funkcionalnega modela izobraţevanja ne omogoča nivojsko - strukturirane rac ionalizacije znanja za turizem. Ključne besede: turistično okolje, izobraževanje, turizem, izobraževalni modeli, Slovenija, disertacije Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 1445; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,76 MB) |