21. |
22. |
23. Vzpostavitev celovitega sistema varovanja v hotelu Intercontinental LjubljanaElena Skuk, 2019 Opis: V turistični oziroma hotelirski panogi zaposleni stremijo k ustvarjanju dobrega, sproščenega, odprtega, prijetnega okolja za goste hotela, za obiskovalce in ne nazadnje tudi za njih. Počutiti se morajo kot doma. Kako bi lahko zagotovili okolje, ki nudi vse to in obenem omogoča, da se vsi počutijo varne? Količina in kakovost varnosti, ki ju hotel lahko zagotovi, sta tesno povezani z zneskom dodeljenih sredstev. Medtem ko bo med prihranki in odhodki vedno prišlo do napetosti, bi morala varnost imeti finančno prednost, ki odraža njen pomen. Naložbe v zaposlovanje strokovnega osebja, izobraževanje in usposabljanje osebja ter tehnologija bodo pokazali, kako dobro se hoteli odzovejo na grožnje. V primerih nove gradnje hotelov je pomembno, da že projektanti in arhitekti v načrtih dajo velik poudarek na varnost hotela, saj ima varnost ceno tako s preventivnega kot tudi kurativnega vidika. Čeprav so predlogi varnostnih strokovnjakov pogosto v nasprotju z zahtevami vlagateljev (lastnikov) ali vodstva hotela, je za dobrobit hotela med njimi potrebno usklajevanje. Varnost je pri izbiri destinacije ključnega pomena. Turisti so zelo občutljivi in pozorni na stanje varnosti v državi, regiji, mestu. V turbulentnih časih, v katerih živimo, je lahko celo najmanjši napad na varnost gostov in zaposlenih potencialno velik problem.
Na podlagi rezultatov izvedenega anketnega vprašalnika lahko povzamem, da hoteli nimajo vzpostavljenih celovitih sistemov varovanja. Najslabše je organizirano varstvo osebnih in tajnih podatkov, varovanje informacij, varovanje poslovnih skrivnosti in varovanje arhivov. Posledica takega stanja je nezadostna preventivna in kurativna učinkovitost vzpostavljenih varnostnih rešitev. V korporativnem upravljanju hotelov je zelo pomembno obvladovanje tveganj. Vse bolj so v ospredju varnostna tveganja v turizmu in tudi v procesih korporativnega upravljanja hotelov. V hotelih se srečujejo različni ljudje, ki lahko povzročijo različne škode. Le-te so povezane ali z gosti hotela ali z zaposlenimi. V hotelski dejavnosti, logistiki in hotelskih storitvah so najbolj pogoste delovne nesreče in kriminalna dejanja (tatvine ...), saj je izvedba slednjih najmanj zahtevna in najmanj opazna. Na kompleksih hotelov je veliko nekontroliranih gibanj oseb, ki bi morale biti deležne permanentne varnostne pozornosti, zlasti v zgradbah, okolici zgradb in v prostorih.
Vzpostavljanje celovitega sistema varovanja v hotelu InterContinental Ljubljana zahteva od njegovega vodstva in varnostnega menedžmenta načrten in organiziran pristop k izvajanju naslednjih aktivnosti:
- imenovanje managerja korporativne varnosti kot koordinatorja, ki bo imel na strateški ravni kompetence za odločanje o vprašanjih, ki se nanašajo na varnostni sistem;
- imenovanje vodij za posamezna področja varnosti (varovanje informacij, varstvo osebnih podatkov, varstvo pred požari, varnost in zdravje pri delu idr.);
- v aktu o organiziranosti hotela določiti tudi organiziranost in kadrovsko postavitev varnostnega sistema (informacijska služba, služba za varnost in zdravje pri delu in varstvo pred požari);
- priprava varnostne dokumentacije (ocena ranljivosti, ocena ogroženosti in varnostnih tveganj, politika varovanja, navodilo za upravljanje s tveganji, načrt varovanja, načrt neprekinjenega poslovanja, krizni načrt, načrt evakuacije idr.), ki je podlaga za upravljanje varnostnega sistema;
- uvedba varnostnih in drugih standardov v poslovne procese hotela: ISO 9001:2015, OHSAS 18001, HACCP, ISO/IEC 27005, ISO 14001, Tehnična smernica za požarno varnost TSG-1.001:2018, obvezni standardi na področju zasebnega varovanja (SIST EN 50518 in drugi), obvladovanje tveganj ISO 31000, neprekinjeno poslovanje ISO 22301, upravljanje človeških virov – HRM, upravljanje strank – CRM, družbena odgovornost – SA 8000 (ISO 26000).
Z navedenimi aktivnostmi si bo hotel InterContinental Ljubljana zagotovil maksimalno stopnjo varnosti, ki jo mora imeti prestižni hotel, hkrati pa si bo ustvaril manevrski prostor za povečanje konkurenčnih prednosti ter graditev ugleda in dobrega imena v slovenskem in globalnem turističnem in hotelskem gospodarstvu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sistem varovanja, turizem, hotel, hotelske storitve, gosti, varnostne grožnje, varnostna tveganja, varnostni standardi, varnostne rešitve.
Objavljeno: 28.03.2019; Ogledov: 2874; Prenosov: 188
 Celotno besedilo (3,43 MB) |
24. |
25. VLOGA FIZIOTERAPEVTA PRI PREPREČEVANJU OSTEOPOROZEAnže Završnik, 2020 Opis: Osteoporoza je velik problem starejše populacije in predstavlja precejšnje breme družbe in zdravstvene blagajne. Bolezen lahko vodi v slabšo kakovost življenja, v nezmožnost samooskrbe ali v skrajnem primeru celo v smrt. Vplivamo lahko na dejavnike tveganja, ki so v današnji družbi zelo pogosti. Pri samem diagnosticiranju bolezni obstajajo smernice, ki so enotne za ves svet. Obstajajo protokoli in računalniški algoritem, ki so dostopni vsem zdravstvenim delavcem, ki želijo prispevati k boju proti osteoporozi. Največ lahko naredimo v preventivi, in sicer že v obdobju otrok. Obstajajo športne dejavnosti in športi, ki bodo otroku prinesli zadovoljstvo, krepitev mišičnega sistema, izboljšanje propriocepcije in večanje mineralne kostne gostote. Za starejšo populacijo premoremo programe pri različnih inštitucijah, ki so namenjeni preventivi osteoporoze. Ti programi vsebujejo edukacijo o zdravi prehrani, pravilnem gibanju in aktivnem življenjskem stilu. Osteoporoza bo vedno pogostejša in lahko kroji kakovost posameznikovega življenja. O bolezni je veliko znanega, zelo pomembno pa je, da poznamo tudi preventivne ukrepe in imamo ustrezne mehanizme, da jo preprečimo, zdravimo ali vsaj omejimo. Ob dobrem sodelovanju, posluhu in spoštovanju različnih vej primarnega zdravstva, smo v tem boju lahko zelo uspešni in zmoremo ključno vplivati na kakovost življenja vsakega posameznika.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Dejavniki tveganja, telesna vadba, mineralna kostna gostota, fizioterapija.
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 3012; Prenosov: 265
Celotno besedilo (1,02 MB) |
26. Izgradnja, vzdrževanje in optimiziranje napovednih modelov za namen diagnosticiranja zmanjševanja tveganj in lažjega odločanjaLuka Bojanec, 2020 Opis: Magistrska naloga govori o napovednih modelih in ugotavlja kako jih optimalno izdelati in uporabljati, ter kako z njimi sprejemati odločitve s čim manj tveganja. Predstavljamo praktične primere napovednih modelov iz različnih področij. V praktičnem delu se ukvarjamo z rakom dojk. S pomočjo prostodostopne podatkovne smo naredili 17 modelov, s katerimi želimo klasificirati bezgavke kot nerakave oziroma rakave. 8 modelov je narejenih na celotni in 9 na zmanjšani bazi podatkov. Najučinkovitejša modela sta bila narejena z metodo SVM. Ugotovili smo, da napovednega modela s 100 % natančnostjo ni mogoče izdelati, da se odgovorni za sprejemanje odločitev ne bodo vedno odločali na podlagi napovednega modela, čeprav jim bo le-ta na voljo, da sprejemanje odločitev na podlagi napovednih modelov prinaša manjša tveganja kot brez njih, da napovedni modeli brez vzdrževanja in posodabljanja ščasoma izgubljajo na napovedni natančnosti in so vedno manj uporabni, ter da so metode poglobljenega učenja po mnenju strokovnjakov pri gradnji napovednih modelov učinkovitejše od statističnih metod in metod strojnega učenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: napovedni model, metode strojnega učenja, podatkovno rudarjenje, sprejemanje odločitev, tveganja, uporabnost napovednih modelov, rak dojk
Objavljeno: 12.11.2020; Ogledov: 1601; Prenosov: 127
Celotno besedilo (3,83 MB) |
27. Pregled ponudb zavarovanj pred kibernetskimi grožnjami v slovenskem prostoruTina Kavčič, 2020 Opis: Zavarovalništvo se je v Evropi pričelo razvijati v 19. in 20. stoletju, ko so nastala prva gospodarska zavarovanja. Z razvojem računalnikov in interneta so organizacije primorane razmišljati o novem kibernetskem zavarovanju, saj je vse večje število tehničnih naprav, ki so povezana v žična in brezžična omrežja, lahko predmet kibernetskega napada, kraje podatkov, izsiljevanja, šifriranja podatkov in tudi sabotaže zaposlenih.
Magistrska naloga v prvem delu povzema teoretična dejstva, v drugem, empiričnem delu, pa so predstavljeni rezultati izvedene reziskave, ki prikazujejo, v kakšni meri so slovenske zavarovalnice že pripravljene na nov trend zavarovanj pred kibernetskimi grožnjami ter v kolikšni meri se organizacije zanimajo za zavarovanje svojih občutljivih podatkov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kibernetsko zavarovanje, spletna varnost, varnostne naložbe, zavarovanja, zavarovanja za kibernetsko tveganje, nevarnosti, tveganja
Objavljeno: 27.11.2020; Ogledov: 1639; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1004,05 KB) |
28. |
29. |
30. VPLIV DEJAVNIKOV TVEGANJA DELOVNEGA MESTA NA BOLEČINO V KRIŽUNeža Plošnik, 2020 Opis: Na delovnem mestu, kjer preživimo velik del svojega odraslega življenja, se vsakodnevno soočamo z dejavniki tveganja, ki vplivajo na razvoj BVK. Bolečina pomembno vpliva na potek našega življenja. Onemogoči nam kakovostno opravljanje dela, ovira nas pri vsakodnevnih opravilih, ogroža naše družinsko in socialno življenje ter vpliva na naše vsesplošno počutje in razpoloženje. Negativno vpliva tudi na fizično, psihično in socialno komponento našega vsakdana. Z lastnim ozaveščanjem pa lahko storimo največ tako, da preprečimo ali izboljšamo naše bolečinsko stanje. Z upoštevanjem preprostih smernic o pravilnem dvigovanju in premeščanju bremen, obvladovanjem pravilne drže, izogibanjem dolgotrajnim statičnim položajem, ergonomsko ureditvijo delovnega okolja in skrbjo za zdrav življenjski slog, ki vsebuje redno telesno aktivnost in ohranjanje primerne telesne teže, lahko sami pripomoremo k zmanjšanju vpliva dejavnikov tveganja delovnega mesta na BVK. Visoka prevalenca BVK svetovne populacije je velik problem zadnjih desetletij. Zmanjšati ali preprečiti možnost za razvoj tega sindroma je problematika širše družbe, ki trpi zaradi ekonomskih prikrajšanj, ki jih povzroča visoko število prizadetih in posameznika, ki ga je sindrom BVK prizadel. Z aktivno uporabo znanja in razpoložljivih sredstev, lahko delovno mesto spremenimo v zdravju varno okolje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Bolečina v križu, delovno mesto, delovno okolje, dejavniki tveganja, ergonomija.
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 2090; Prenosov: 191
Celotno besedilo (842,35 KB) |
