51. Priložnosti in omejitve meritokracije za celovit družbeni razvoj v kontekstu družbe znanjaMaruša Gorišek, 2022 Opis: V ospredju doktorske disertacije je koncept meritokracije oziroma njene vloge v modernih
družbah, ki jih opredeljujemo kot družbe znanja in družbe tveganja. Čeprav gre za enega
ključnih konceptov modernosti, je v zadnjem času tarča kritik in polemik o njeni koristi za
družbo. Pri tem se velikokrat zanemarja dejstvo, da meritokracija ne deluje kot edini družbeni
princip, temveč je vpeta v širše družbene, politične in kulturne okoliščine. V disertaciji želimo
opredeliti za družbo pozitivne priložnosti meritokracije ter njene omejitve.
V teoretičnem delu meritokracijo podrobneje opredelimo z vidika družb znanja in tveganja kot
koncept promocije znanja. V empiričnem delu ga nato obravnavamo na različnih družbenih
ravneh, pri čemer upoštevamo princip metodološke triangulacije. Prvi del obravnava
mednarodni nivo. Kvantitativna analiza sekundarnih virov na kombinaciji indikatorjev kaže, da
lahko med različnimi državami govorimo o različnem nivoju meritokracije, tako glede uporabe
meritokratskih kriterijev pri zaposlovanju kot z vidika kognitivne mobilizacije, odnosa do
znanosti ter vrednotne naravnanosti do meritokracije.
Drugi del se osredotoča na raven družbenih podsistemov. Na podlagi polstrukturiranih
intervjujev ugotavljamo, da je v različnih družbenih podsistemih razumevanje meritokratskih
principov različno. Ti sicer povsod veljajo za zaželen način delovanja, a se v praksi izvajajo v
različnem obsegu in na različne načine.
Tretji vidik se nanaša na vlogo znanosti in predvsem ekspertov v družbi, ki na ravni družbe
poosebljajo meritokratsko logiko. To vprašanje s kritično analizo diskurza in vsebinsko analizo
različnih primarnih in sekundarnih virov apliciramo na aktualno situacijo pandemije covida-19.
Ugotavljamo, da gre za kompleksna razmerja ne le med eksperti, politiko in javnostjo, ampak
vlogo igrajo tudi odnosi znotraj stroke.
Sklepamo, da ima meritokracija v sodobnih družbah določene izzive, predvsem povezane z
njeno vpetostjo v druge družbene procese, a ponuja tudi izjemne priložnosti glede promocije
znanja. To pa odpira zelo kompleksna vprašanja, povezana predvsem z vlogo znanosti v
sodobnih družbah ter izzivi postfaktičnih družb.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: meritokracija, znanje, eksperti, družba tveganja, družba znanja, pandemija covida-19, doktorske disertacije
Objavljeno: 09.10.2023; Ogledov: 353; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (1,69 MB) |
52. Obvladovanje kibernetskih tveganj zaposlenih v jugovzhodni SlovenijiKatja Urajnar, 2023 Opis: Informacijski sistem v organizaciji je sestavljen iz ljudi, podatkov, delovnih metod in informacijske tehnologije. Je množica aplikacij in aktivnosti, ki so potrebne za obdelavo, shranjevanje in posredovanje podatkov ter delovanje celotne organizacije. Kibernetski napad lahko resno ogrozi informacijski sistem in škoduje celotni organizaciji. Pravočasna in ustrezna zaščita ter ozaveščanje zaposlenih sta ključna dejavnika pri varnosti organizacije. Pogostost kibernetskih napadov na manjše in srednje velike organizacije vsako leto raste. Organizacije svojo zaščito informacijskih sistemov izboljšujejo, vendar so lahko velikokrat neozaveščeni zaposleni krivici za izgubo podatkov. Obenem se morajo vodje zavedati, da lahko vsakdanja in vse bolj obsežna uporaba informacijske tehnologije brez ustrezne zaščite in zavedanja zaposlenih prek kibernetskega napada vodi organizacijo v izgubo podatkov ali v propad le-te.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: organizacija, varnost, kibernetska tveganja, tveganja, digitalizacija, zaposleni
Objavljeno: 06.12.2023; Ogledov: 291; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,94 MB) |
53. |
54. Uporaba procesov projektnega managementa za blažitev vpliva pandemije na načrtovanje razvoja turističnega naseljaAlja Hrovat, 2023 Opis: Magistrsko delo se osredotoča na oblikovanje procesov projektnega managementa kot odziv na izzive, ki sledijo po pandemiji. Glavni poudarek je na učinkovitem obvladovanju stroškov izvedbe projekta in obvladovanju tveganj v negotovem poslovnem okolju. V današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem svetu se podjetja soočajo z vedno večjimi izzivi pri izvajanju projektov, še posebej po nepredvidljivih dogodkih, kot je pandemija. Ključno vprašanje, ki se postavlja, je, kako lahko podjetja ustrezno prilagodijo svoje procese projektnega managementa, da se lahko spopadejo s tovrstnimi izzivi. Rezultati raziskave kažejo, da imajo dobro pripravljeni in prilagodljivi procesi ključno vlogo pri obvladovanju stroškov in tveganj v projektih, izvedenih v negotovih razmerah. Študija primera po pandemiji je razkrila, da so podjetja, ki so že imela vnaprej pripravljene prilagodljive procese, lažje ohranjala kontrolo nad stroški in tveganji. Komunikacija med člani projektnega tima in deležniki je ključnega pomena, saj omogoča pravočasno prilagajanje spremembam in usklajevanje med vsemi vpletenimi. Pomembno je tudi poudariti, da procesi projektnega managementa niso statični, temveč se nenehno prilagajajo glede na novonastale razmere. Učenje iz izkušenj je ključnega pomena za izboljšanje procesov in doseganje boljših rezultatov v prihodnjih projektih. Poleg tega so rezultati potrdili hipotezi, da bolj strukturirani procesi vodijo do boljšega obvladovanja stroškov in tveganj v projektnem okolju, ki ga zaznamujejo negotovost in spremembe. V sklepni fazi magistrskega dela smo prišli do zaključka, da je prilagodljivost ključnega pomena za učinkovito projektno upravljanje v negotovih časih po pandemiji. Podjetja morajo nenehno preučevati in izboljševati svoje procese, da ostanejo konkurenčna. To delo poudarja pomen agilnega pristopa k projektnemu managementu in vsebuje smernice, ki bodo podjetjem pomagale bolje obvladovati stroške, tveganja ter uspešno izvajati projekte v novih, dinamičnih okoliščinah.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prilagodljivost, stroškovno obvladovanje, tveganja, projektni management, pandemija
Objavljeno: 29.01.2024; Ogledov: 215; Prenosov: 15
Celotno besedilo (820,15 KB) |
55. Dejavniki tveganja za bolečino v križuIztok Stanojević Suwa, 2024 Opis: Uvod in namen: Dejavniki tveganja za bolečino v križu (BvK) so številni in raznoliki. Med biološke dejavnike tveganja za nastanek BvK uvrščamo starost, spol, morfološke značilnosti, mišično zmogljivost, gibljivost in dednost, med psiho-socialne dejavnike pa naravo dela (sedeči poklici in uporaba računalnikov), psihične obremenitve, slaba samopodobo in stres. Namen diplomskega dela je pregled literature o najpogostejših dejavnikih tveganja za nastanek BvK in njihova razvrstitev po pomembnosti. Metode: Pregled literature podatkovnih baz Cobiss, PubMed in Google Scholar. Vključitveni dejavniki so zajemali študije tipa metaanalize, pregledni članki ter klinične študije z datumom objave po letu 2000. Izključitveni kriterij je zajemal študije z vzorcem manjšim od 70 preiskovancev. Rezultati: Najpomembnejši dejavniki tveganja za nastanek BvK so staranje, pridružene bolezni, dolgotrajna prisilna drža, zmanjšana zmogljivost mišic trupa, zmanjšana gibljivost v kolčnem in kolenskem sklepu, telesna neaktivnost, prakticiranje športa na visoki ravni, dolgotrajno nošenje pretežke šolske torbe, kajenje, motne spanja in izpostavljenost stresu. Uporabnost: Poznavanje dejavnikov tveganja za nastanek BvK omogoča oblikovanje preventivnih programov ki vključujejo pravilno gibanje, zmanjšanje telesne teže, zgodnje prepoznavanje simptomov, redne preventivne preglede in ergonomsko delovno okolje. Omejitve: Nedostopnost polnega besedila nekaterih člankov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: bolečina v križu, dejavniki tveganja, staranje, drža, poklic
Objavljeno: 30.01.2024; Ogledov: 220; Prenosov: 30
Celotno besedilo (540,14 KB) |
56. |
57. Način življenja otroka in mladostnik z epilepsijoTjaša Zupančič, 2024 Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija je najpogostejša kronična nevrološka motnja z značilnimi epileptičnimi napadi. Kljub veliki razširjenosti po svetu in veliko literature, ki govori o tej motnji, je širša javnost glede nje slabo seznanjena ter ob njenem diagnosticiranju pride do strahu in stresa zaradi neznanja. Posledično vse skupaj privede do več depresivnih stanj in slabe kakovosti življenja ljudi z epilepsijo. Namen raziskave je bil raziskati, kako epilepsija vpliva na način življenja otrok in mladostnikov z epilepsijo, in preučiti, na kakšen način bi lahko staršem in otrokom oz. mladostnikom pomagali, da bi se lažje prilagodili življenju z epilepsijo.
Metoda: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela. Za teoretični del magistrske naloge smo uporabili primarne in sekundarne vire podatkov. V empiričnem delu je bilo analiziranih 38 raziskav. Zbrane podatke smo obdelali po metodi tematsko integrirane analize. Pred vsako natančno analizo vsebine izbrane raziskave smo zbrali podatke o značilnostih vsake raziskave. Kvalitativno sintezo podatkov smo naredili na podlagi znanstvenih vsebin, ki smo jih kodirali in jih kasneje združili po kategorijah.
Rezultati: Analiza raziskav je pokazala, da je epilepsija še vedno tabu tema v sodobni družbi. O epilepsiji ima družba premalo znanja, prav zato pride tudi do strahu in stiske, ko pride do postavitve diagnoze. Izkazalo se je, da imajo družine, ki imajo otroka z epilepsijo, v veliki meri zelo slabo kakovost življenja, za katero so največkrat vzrok sami starši in njihov strah ter zaščitništvo ter predvsem neznanje, v manjši meri tudi socialni status. Pomanjkanje znanja se je izkazalo na vseh področjih, tudi pri vzgojiteljih in učiteljih, ki ne znajo nuditi prve pomoči ob napadu. Poleg slabe kakovosti življenja med vrstniki vlada stigma, medtem ko se med otroki z epilepsijo pojavljata depresija in anksioznost.
Razprava: Raziskava je pokazala, da imajo velik vpliv na kakovost življenja starši in njihovo neznanje ter socialni status v manj razvitih državah. Ugotovitve kažejo, da bi se morali poleg zdravnikov in medicinskih sester v proces zdravljenja vključiti tudi zdravstvena vzgoja in drugi terapevti, s čimer bi lahko izboljšali kakovost življenja in staršem pomagali prilagoditi življenje bolezni. S tem bi se zmanjšala tudi stigma ter pojavnost depresije in anksioznosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: epilepsija, otrok in mladostnik, epileptični napad, dejavniki tveganja in prilagoditev življenja
Objavljeno: 13.03.2024; Ogledov: 133; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,13 MB) |
58. Modifikacija analize tveganja v povezavi s pravico potrošnika do varne hrane v gostinskih obratihMateja Čebular, 2024 Opis: Modifikacija analize tveganja v gostinskih obratih se navezuje na potrebo po spremembah zakonskih predpisov, ki bi odpravila nejasnosti in poenotila razumevanje predpisov na področju varnosti živil v gostinstvu. Področje vzorčenja živil, ki ga ureja Uredba Komisije (ES) št. 1441/2007 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 o mikrobioloških merilih za živila, namreč ne vključuje mikrobioloških kriterijev za večino gotovih jedi. Povod raziskave je pravica potrošnika do varne hrane. Glavni cilj je predstaviti analizo mikrobioloških dejavnikov tveganja in pomembnost izdelave ocene tveganja v gostinskih obratih. Letna spremljanja alimentarnih obolenj v EU nakazujejo pomembnost posodobitve predpisov na področju vzorčenja živil v gostinskih obratih. Opravili smo pregled literature, zakonskih predpisov in predhodnih raziskav na področju vzorčenja živil v gostinstvu. Analizirali smo podatke o številu vzorčenj gotovih jedi v posameznih evropskih državah ter incidenco nalezljivih bolezni, povezanih s hrano. Kampilobakterioza ostaja v EU že od leta 2005 najpogostejša nalezljiva bolezen, ki se prenaša s hrano. Z laboratorijsko preiskavo vzorčenja živil in površin v 30 gostinskih obratih v Sloveniji smo ugotovili, da mikrobiološka varnost živil v gostinstvu ni zagotovljena in preverjena z laboratorijsko diagnostiko. Ugotavljamo, da je uradni monitoring spremljanja povzročiteljev zoonoz usmerjen predvsem na vzorčenje v proizvodnji in maloprodaji, ne pa v gostinstvu. Vsebina predpisov glede vzorčenja živil in površin ter usposabljanja zaposlenih v gostinstvu kaže na nejasnost in nedoslednost izvajanja slednjih v praksi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: analiza tveganja, varna hrana, vzorčenje živil, gostinski obrati, zakonodaja, zoonoze
Objavljeno: 16.04.2024; Ogledov: 80; Prenosov: 6
Celotno besedilo (7,03 MB) |
