1. Odvzem prostosti in omejitev gibanja v policijskih postopkihSrečko Šteiner, 2016 Opis: V disertaciji smo raziskovali policijska pooblastila, s katerimi policisti osebam v policijskem postopku posežejo v osebno svobodo in svobodo gibanja in njihovo normativno urejenost skozi prizmo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Proučevanje primarnega in sekundarnega posega v osebno svobodo in svobodo gibanja nas je zanimalo tako s teoretičnega kot praktičnega vidika. Odvzem prostosti ni zgolj administrativna kategorija v predkazenskem postopku ali postopku o prekršku, ampak je najstrožji poseg v osebno svobodo posameznika, ki ga policija sme izvršiti samo takrat, ko je to neizogibno potrebno (ultima ratio), da prime in pridrži osumljenca kaznivega dejanja ter v določenih primerih storilca hujšega prekrška. Odločitev o odvzemu prostosti je v obeh primerih sestavni del postopka, v katerem je policija predhodno zbrala dovolj razlogov za sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek in mu omeji svobodo gibanja zato, da lahko dokonča zbiranje potrebnih obvestil in dokazov ter ga izroči sodišču. Pri omejitvi svobode gibanja gre za trenutek, ko se soočita osumljeni posameznik in državni aparat prisile. Da država ne bi zlorabila svoje premoči, mora za to poskrbeti pravo. Odvzem prostosti je globok poseg v zasebnost prizadete osebe. Država ga zaradi tega ne sme izvajati brez utemeljenih razlogov. Namen raziskave v disertaciji je proučitev omejitev osebnostnih pravic, konkretno omejitev osebne svobode in svobode gibanja v policijskih postopkih, zavarovanih tako z Ustavo Republike Slovenije kot z mednarodnimi dokumenti. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: človekove pravice, svoboda gibanja, osebna svoboda, policija, pooblastila, policijski postopki, odvzem prostosti, privedba, pridržanje, zadržanje, nadzor, disertacije Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 5338; Prenosov: 330 Celotno besedilo (2,56 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. Državljanstvo Evropske unije s pregledom sodne prakseAndreja Trampuž, 2014 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: državljanstvo, Evropska unija, državljanstvo EU, pravice državljanov EU, Sodišče EU, pravica do prostega gibanja in prebivanja, državljani tretjih držav, izobraževanje, sodna praksa Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 4053; Prenosov: 178 Celotno besedilo (627,24 KB) |
6. Športno pravo v Evropski unijiKim Matavž, 2015 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: šport, športno pravo, Evropska unija, Sodišče EU, Evropska komisija, pravica do prostega gibanja delavcev, svoboda opravljanja storitev, prepoved diskriminacije, državljanstvo Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 3257; Prenosov: 167 Celotno besedilo (917,67 KB) |
7. |
8. |
9. Prijetje storilcev kaznivih dejanj v objektih - operativna in pravna izhodišča specialne enoteAleš Markovič, 2017 Opis: V magistrskem deluje prikazana pot Specialne enote od njenih začetkov do danes, razumevanje pojma specialna enota ter organiziranost, ki se je skozi obdobja spreminjala. Poznavanje zgodovine je pomembno za prihodnji razvoj in izboljšave na vseh področjih dela,v katere je Specialna enota vključena. Predstavljena je zakonska podlaga za njeno delovanje ter njena primerjava s sorodnimi tujimi enotami, kjer sta predstavljeni nemška zvezna in deželna enota. V nadaljevanju je opisana zakonska podlaga za izvedbo dveh policijskih pooblastil, ki s svojimi dejanji posegata v ustavno zavarovane dobrine. To sta prijetje oziroma začasna omejitev gibanja in vstop v stanovanje. Oba termina,sta povezana z osebno svobodo in nedotakljivostjo posameznega subjekta, zaradi česar je nazorno prikazana pravna podlaga in način izvedbe posameznega policijskega pooblastila ter njuna primerjava z zakonodajo Zvezne Republike Nemčije.Ugotavlja se, da je normativno pravna ureditev prijetja in vstopa v stanovanje v RS primerljiva z Zvezno Republiko Nemčijo.Skozi nalogo se sprehodimo skozi proces usposabljanja pripadnikov Specialne enote, njihovo osebno opremo, opremo, potrebno za izvedbo naloge, ki je pogojena z vstopom v objekt ter predstavljene težave, ki spremljajo enoto pri nakupu posameznih tehničnih sredstev. S konkretnim podajanjem in navajanjem dejstev skozi celotno nalogo potrjujem postavljene hipoteze, ki govorijo o primerni opremljenosti in usposobljenosti pripadnikov Specialne enote ter o sorazmernosti uporabe policijskega pooblastila začasna omejitev gibanja. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Specialna enota, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, Zakon o kazenskem postopku, človekove pravice, prijetje, začasna omejitev gibanja Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2841; Prenosov: 215 Celotno besedilo (1,34 MB) |
10. Prosti pretok delovne sile v Evropski unijiDino Vran, 2016 Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko prostega pretoka delovne sile v EU. Avtor je analiziral nastanek skupnega trga od ustanovitve Evropske skupnosti leta 1951, ki je s procesom širitve, razvoja in poglabljanja naredila velik korak pri oblikovanju skupnega trga in prostega pretoka delovne sile. Poleg prostega pretoka kapitala, blaga in svobodnega ustanavljanja podjetij, je prost pretok oseb ena izmed štirih glavnih svoboščin državljanov Evropske unije. Te svoboščine omogočajo državljanom EU, da si poiščejo zaposlitev kjerkoli na ozemlju Evropske unije. S širitvijo EU leta 2004 je bila R Slovenija, kljub omenjeni pravici do svobodne izbire države zaposlitve, soočena z omejitvami pri zaposlovanju v drugih državah članicah, saj so nekatere države članice uveljavljale tako imenovano prehodno obdobje, da bi zavarovale svoj trg pred prevelikim zaposlovanjem državljanov novih članic EU, ki je trajalo do 2011. Avtor na primeru Slovenije predstavi posamezna obdobja prehodnega obdobja in analizira potek zaposlovanja v tem času. Avtor v magistrskem delu predstavi, kako se je razvil skupni trg in kako se uresničuje svoboda do prostega pretoka oseb na tem skupnem trgu. Ugotavlja ali je za konkurenčnost EU pomembno, da se zviša stopnja izobrazbe delovne sile. Raziskuje ali se iskalci zaposlitve pri izvajanju pravice do prostega pretoka delovne sile, srečujejo s težavami v praksi, ki jim otežujejo ali celo preprečujejo, da bi dosegli zasledovano zaposlitev v drugi državi članici. Ugotavlja tudi, ali in kako se je z ustanovitvijo skupnega EU prostora in s tem v zvezi prostega pretoka delovne sile povečalo število migracij znotraj EU, še zlasti po letu 2008 ob začetku gospodarske krize, ter kako poteka tok migracij danes. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: delovna sila, prosti pretok, omejevanje gibanja, prepoved gibanja, zaposlovanje, trg delovne sile, migracije, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2830; Prenosov: 185 Celotno besedilo (5,08 MB) |