1. Samoocena poznavanja varovalnih in omejitvenih ukrepov proti covidu-19 in možni vplivi na njihovo upoštevanjeBarbara Zajc, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Pandemija covida-19 je prinesla izzive na vseh ravneh družbe, vključno s potrebo po varovalnih in omejitvenih ukrepih za preprečevanje širjenja virusa. Uspešnost ukrepov je odvisna od poznavanja in pripravljenosti prebivalstva na njihovo izvajanje. Ta raziskava proučuje samooceno poznavanja ukrepov med prebivalci Slovenije ter identificira dejavnike, ki vplivajo na njihovo upoštevanje.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z uporabo spletne ankete. Uporabljen je bil strukturiran anketni vprašalnik. Podatki so bili analizirani s statističnimi metodami, vključno s testiranjem hipotez in regresijsko analizo.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da so anketiranci najbolje poznali ukrepe, kot so pravilna higiena kihanja in kašlja (70 %), obvezna uporaba mask v zaprtih prostorih (73 %) in obvezno razkuževanje rok (73 %). Najmanj poznani ukrepi so bili mobilna aplikacija za sledenje stikom (42 %), evidentiranje udeležencev na dogodkih (49 %) in omejitev potovanj v države s poslabšano epidemiološko sliko (55 %). Najpogostejši razlog za upoštevanje ukrepov je bil zaščita ranljivih skupin, nezaupanje v odločevalce pa glavni razlog za neupoštevanje ukrepov. Analiza je pokazala, da poznavanje ukrepov pozitivno korelira z njihovo implementacijo (r = 0,70), medtem ko spol ni bil statistično značilen dejavnik pri upoštevanju ukrepov. Analiza ni potrdila, da bi bila nerazumljiva navodila glavni razlog za neupoštevanje ukrepov.
Razprava: Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen komuniciranja in izobraževanja prebivalstva o varovalnih in omejitvenih ukrepih v obdobjih javnozdravstvenih kriz. Za povečanje zaupanja in s tem tudi učinkovitosti ukrepov je ključno zagotavljanje doslednih in razumljivih informacij, podprtih z dokazi. Pridobljeni rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju vedenja prebivalstva v kriznih razmerah in ponujajo smernice za prihodnje javnozdravstvene strategije.
Ključne besede: covid-19, varovalni ukrepi, omejitveni ukrepi, javno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 67; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,77 MB) |
2. Pristopi za prihodnost paliativne oskrbe : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaJulija Vodan, 2024, diplomsko delo Opis: NAMEN: Namen diplomskega dela je bil proučiti sodobne pristope za izboljšanje paliativne oskrbe ter metode za celovitejše zdravljenje neozdravljivih bolnikov. Identificirani so bili ključni izzivi obstoječe prakse, predlagane rešitve in inovativni pristopi za izboljšanje kakovosti življenja bolnikov ter podpora njihovim družinam. METODA: Na podlagi relevantne literature smo izvedli sistematičen pregled literature s spodaj navedenimi ključnimi besednimi zvezami. Iskanje je potekalo v Google Učenjak, PubMed, ScienceDirect in Cobis+. Za boljšo preglednost virov smo uporabili diagram PRISMA. REZULTATI: V končno raziskavo smo vključili 15 virov v polnem besedilu. Analizirali smo 2 raziskovalni, opisni in presečni študiji, 1 randomizirano študijo, 1 pilotno randomizirano kontrolno študijo, 5 sistematičnih pregledov literature in 1 integrativni pregled literature. Sledili sta 2 primerjalni študiji, 1 intervju, 1 vprašalnik odprtega in zaprtega tipa ter 1 sistematičen pristop. Oblikovane so bile 4 kategorije: celostna oskrba in multidisciplinarni pristop, izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev, javna ozaveščenost in dostopnost paliativne oskrbe, raziskave in izboljšanje kakovosti paliativne oskrbe. RAZPRAVA: Med pregledom literature smo ugotovili, da ima paliativna oskrba pozitiven vpliv na kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev, vendar se sooča z izzivi, kot so pomanjkanje usposobljenega kadra, omejeni viri in neenakomerna dostopnost. Multidisciplinarno sodelovanje je ključno za zagotavljanje celovite oskrbe, a preobremenjenost zdravstvenih delavcev zmanjšuje možnost individualiziranega pristopa. Zaradi pomanjkanja financiranja so razvoji novih programov in raziskave omejeni. V Sloveniji je nujno potrebna sistemska ureditev paliativne oskrbe, da bi lahko učinkovito obvladali podaljšano življenjsko dobo in naraščajoče število kroničnih bolezni. Ozaveščanje javnosti in izobraževanje zdravstvenih delavcev sta ključna za prihodnji razvoj paliativne oskrbe.
Ključne besede: paliativna oskrba, potrebni ukrepi za paliativno oskrbo, kakovost življenja paliativnih bolnikov, multidisciplinarni pristopi v paliativni oskrbi
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 98; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,04 MB) |
3. Zavedanje pomena preventive pred izgorelostjo pri bodočih strokovnjakih psihosocialne pomočiBarbara Japelj, 2025, ni določena Opis: Izgorelost je resen problem sodobne družbe, ki nastane zaradi dolgotrajne izpostavljenosti stresu, zlasti na delovnem mestu. Poklici pomoči, kot so strokovnjaki psihosocialne pomoči, so zaradi zahtevnih interakcij s svojimi klienti še posebej dovzetni za izgorelost.
Namen raziskave je preučiti zavedanje pomena preventive pred izgorelostjo pri bodočih strokovnjakih psihosocialne pomoči. To lahko prispeva k večji ozaveščenosti in uporabi učinkovitih strategij za preprečevanje izgorelosti teh strokovnjakov in širše. Posledično se lahko izboljša tudi kakovost psihosocialne pomoči za kliente. Prepoznati želimo tudi morebitne vrzeli v znanju ter nanje opozoriti izobraževalne ustanove, kjer se ti strokovnjaki izobražujejo.
Raziskava je izvedena na vzorcu 7 študentk, ki zaključujejo študijski program Psihosocialna pomoč (VS). Vzorčenje je namensko, uporabljen je praktični vzorec. Podatki so pridobljeni z uporabo polstrukturiranih intervjujev, analizirani pa s kvalitativno vsebinsko analizo.
Rezultati kažejo, da se bodoči strokovnjaki psihosocialne pomoči zavedajo velikega pomena preventive pred izgorelostjo, tematiko prepoznavajo kot ključno, a pogosto spregledano. Preventiva zanje ni le preprečevanje negativnih posledic, temveč tudi poklicna odgovornost, osebna regulacija strokovnjaka in konkretni preventivni ukrepi. Večinoma prepoznavajo na posameznika usmerjene ukrepe. Poudarjajo skrb zase in za medosebne odnose ter strokovno identiteto posameznika kot varovalne dejavnike pred izgorelostjo. Vredno se jim zdi naslavljati nekatere organizacijske dejavnike, kot so pogoji dela, ter individualne dejavnike, kot so osebnostne lastnosti strokovnjaka (npr. perfekcionizem), psihološki vzorci itd. Strokovnjaki hitreje izgorijo tudi, če so bolj čustveno ranljivi ter ob tveganih vedenjskih vzorcih.
Ključne besede: izgorelost, preventiva, psihosocialna pomoč, strokovnjaki psihosocialne pomoči, pomen preventive, preventivni ukrepi, dejavniki izgorelosti
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2025; Ogledov: 352; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,69 MB) |
4. VPLIV DEZINFORMACIJ NA POLITIČNO STABILNOST V EVROPINeli Pisek, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga raziskuje vpliv dezinformacij na politično stabilnost s poudarkom na štirih evropskih državah: Franciji, Poljski, Madžarski in Združenem kraljestvu. Glavni cilj raziskave je bil analizirati, kako lažne informacije vplivajo na politične procese, kdo jih širi in prek katerih kanalov, kakšne so njihove glavne strategije ter kateri ukrepi so najbolj učinkoviti pri omejevanju njihovega vpliva.
Rezultati raziskave potrjujejo, da so dezinformacije postale pomembno orodje za oblikovanje javnega mnenja, vpliv na volilne izide in destabilizacijo demokratičnih sistemov. Dokazali smo, da dezinformacije prispevajo k volilni manipulaciji, polarizaciji družbe in zmanjšanju zaupanja v institucije. Države, ki imajo bolj učinkovite regulativne mehanizme, so pokazale večjo odpornost proti vplivu dezinformacij - najbolj učinkoviti izmed njih so regulacija digitalnih platform, izboljšanje medijske pismenosti in podpora neodvisnim preverjevalcem dejstev. Ključni izzivi, ki ostajajo, so hitrost širjenja dezinformacij na družbenih omrežjih, težka regulacija slednjih in naraščajoča uporaba umetne inteligence pri ustvarjanju manipulativnih vsebin.
V zaključku poudarjamo, kako pomemben je boj proti dezinformacijam za ohranjanje demokracije, saj vpliv lažnih informacij znotraj držav narašča, še posebej na digitalnih platformah. Prav tako poudarjamo potrebo po skupnem mednarodnem sodelovanju v boju proti dezinformacijam. Nadaljnje raziskave bi morale vključevati še večje število držav ter poglobljeno analizo učinkovitosti zakonodajnih ukrepov in vpliva umetne inteligence na širjenje dezinformacij.
Ključne besede: dezinformacije, politična stabilnost, države, ukrepi, informacije
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2025; Ogledov: 353; Prenosov: 9
Celotno besedilo (986,44 KB) |
5. Pravna zaščita otrok pred nasiljem in ukrepi za varstvo koristi otroka v Republiki Sloveniji : magistrsko deloEva Julija Novak, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pravno zaščito otrok pred nasiljem in mehanizme, ki v Republiki Sloveniji zagotavljajo varstvo njihovih koristi. V središču raziskave so zakonodajni okviri, kot so Ustava Republike Slovenije, Družinski zakonik in Zakon o preprečevanju nasilja v družini, pri čemer se delo osredotoča na učinkovitost njihovega izvajanja v praksi. Poleg zakonskih določil so analizirani tudi ključni organi in institucije, kot so centri za socialno delo, policija, sodišča in nevladne organizacije, ter njihov prispevek k zaščiti otrok. Poseben poudarek je namenjen multidisciplinarnemu pristopu, ki povezuje pravne, socialne in psihološke vidike zaščite otrokovih pravic. Raziskava vključuje pregled različnih oblik nasilja nad otroki, kot so fizično, psihično in spolno nasilje ter zanemarjanje, pri čemer analizira tudi sodno prakso in statistične podatke o izvajanju zaščitnih ukrepov. Med ključnimi mehanizmi zaščite so nujni odvzem otroka, začasne odredbe in trajnejši ukrepi, kot so omejitev stikov in odvzem starševske skrbi. Ugotovitve kažejo, da so ukrepi v praksi pogosto sproženi prepozno ali pa niso dovolj učinkoviti pri preprečevanju nadaljnjih zlorab. V zaključnem delu so predstavljeni predlogi za izboljšanje sistema varstva otrok v Sloveniji. Ti vključujejo okrepitev preventivnih ukrepov, izboljšano sodelovanje institucij in boljše usposabljanje strokovnih delavcev, ki se ukvarjajo z zaščito otrok. Cilj magistrskega dela je opozoriti na obstoječe pomanjkljivosti in podati konkretne rešitve za boljšo zaščito otrok, ki so izpostavljeni nasilju.
Ključne besede: otrok, otrokove pravice, nasilje nad otroki, Ustava Republike Slovenije, Družinski zakonik, družinsko sodišče, ukrepi za varstvo koristi otroka, center za socialno delo
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 412; Prenosov: 45
Celotno besedilo (667,43 KB) |
6. Vpliv finančne krize in koronakrize na podjetniško aktivnost v gradbeni dejavnosti v SlovenijiNina Leskovic Pedljić, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo analizira vpliv gospodarskih kriz, vključno z gospodarsko krizo iz leta 2008 in koronakrizo, na gradbeni sektor v Sloveniji ter raziskuje odpornost tega sektorja na gospodarske šoke. Cilj raziskave je bil preučiti, kako so krize vplivale na prihodke, zaposlenost in podjetniško aktivnost gradbenih podjetij ter identificirati ključne dejavnike, ki so omogočili prilagoditev in okrevanje sektorja. Za teoretični del sta bili uporabljeni deskriptivna metoda in metoda kompilacije, za empirični del raziskave pa kvantitativni pristop s stratificiranim vzorčenjem.
Vzorec je sestavljalo 96 gradbenih podjetij, izbranih iz vseh slovenskih regij glede na njihovo velikost. Analiza spremenljivk, pridobljenih s portala GVIN, je bila izvedena z uporabo statističnega programa SPSS. Za preverjanje hipotez je bil uporabljen neparametričen test, in sicer Wilcoxonov test.
Rezultati raziskave kažejo, da gospodarska kriza ni negativno vplivala na prihodke analiziranih gradbenih podjetij – ti so se celo povečali. Prav tako koronakriza ni povzročila zmanjšanja prihodkov ali zaposlenosti, kar kaže na visoko odpornost sektorja. Razlike v prihodkih gradbenih podjetij med regijami pred in po koronakrizi niso bile statistično značilne. Ključni dejavniki, ki so prispevali k stabilnosti, vključujejo državne ukrepe, prilagodljivost podjetij ter nadaljevanje infrastrukturnih projektov.
Raziskava poudarja pomen prožnosti gradbenega sektorja ter vladnih ukrepov pri ublažitvi vplivov kriz. Predlagane so nadaljnje raziskave mehanizmov, ki krepijo odpornost sektorja,ter oblikovanje politik, ki podpirajo stabilnost in trajnostni razvoj v kriznih razmerah. Delo prispeva k razumevanju odziva gradbenega sektorja na gospodarske izzive in odpira možnosti za izboljšanje njegovih prilagoditvenih strategij.
Ključne besede: finančna kriza, koronakriza, gradbena dejavnost, ukrepi za omilitev posledic, učinki ukrepov za omilitev posledic
Objavljeno v ReVIS: 06.03.2025; Ogledov: 492; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,34 MB) |
7. |
8. Poseg v pravico do zasebnosti pri izvajanju policijskih preiskav v luči novejše sodne prakse : magistrsko deloNika Lošić Ošlak, 2024, magistrsko delo Opis: Pomen človekovih pravic in temeljnih svoboščin se je skozi različna obdobja zgodovine širil in krepil, zato lahko danes z gotovostjo trdimo, da le te predstavljajo sestavni in ključni segment našega življenja ter so tretirane kot nekaj samoumevnega. Ena od ključnih človekovih pravic, ki prestavlja pomemben del našega življenja je pravica do zasebnosti. Gre za kompleksno pravico, ki se je skozi čas spreminjala in prilagajala novejšim trendom ter predvsem novemu tehnološkemu razvoju, ki ga narekuje sodobni svet. Ker je pojmovanje pravice do zasebnosti zelo široko, se lahko njeno dojemanje glede na različne družbene kontekste ter različno stopnjo varstva pravic v posameznih družbenih sistemih bistveno razlikuje. Danes pravica do zasebnosti uživa visoko stopnjo varstva tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni, vendar je zaradi hitrega tehnološkega razvoja slednja nenehno podvržena novim preizkušnjam. Da bi lahko policija kot represivni organ z uporabo policijskih pooblastil tekom izvajanja policijskih preiskav zagotavljala ustrezno stopnjo varstva obravnavane pravice, je v prvi vrsti potrebno dobro poznavanje dovoljenega praga posegov v človekove pravice, ki mora biti skladno z ustavo, zakoni in podzakonskimi določili ter v drugi vrsti zavedanje ljudi o pomembnosti pravic, ki jim pripadajo. Policija danes kot ključni instrument državnega monopola moči in prisile predstavlja sodobno in po evropskih merilih oblikovano organizacijo, ki pri opravljanju svojega dela, kljub nenehnim izzivom sodobne družbe, stremi k čim večji uravnoteženosti policijskih pooblastil in spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Ključni pokazatelj spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju nalog policije je sodna praksa, ki predstavlja temeljno vodilo za krepitev legitimnosti zasledovanih ciljev policije ter za zagotavljanje večje stopnje varnosti, v ustavi in zakonih določenih, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, policijska pooblastila, sorazmernost, pričakovana zasebnost, prikriti preiskovalni ukrepi, sodna praksa, sprememba zakonodaje
Objavljeno v ReVIS: 25.11.2024; Ogledov: 520; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,72 MB) |
9. |
10. |
