Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravice zarodka
Nežka Kralj, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, pravice zarodka, oploditev z biomedicinsko pomočjo, embrionalne matične celice
Objavljeno: 07.08.2018; Ogledov: 2189; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
Pravni in etični vidik splava in pokopa splavljenih otrok
Saša Bajda, 2017

Opis: Magistrsko delo obravnava pravni in etični vidik splava oziroma umetne prekinitve nosečnosti in pokopa splavljenih otrok. Splav in umetna prekinitev nosečnosti sta tudi dandanes med najobčutljivejšimi in osebnimi temami, tako doma kot tudi po svetu. Oba medicinska postopka za večino žensk lahko pomenita prelomni trenutek in na njih lahko pustita psihične in fizične posledice. Splav in umetna prekinitev nosečnosti sta v različnih državah različno obravnavana - od stroge prepovedi do popolne svobode pri odločanju. V prvem delu so s pomočjo teoretičnih izhodišč obrazloženi pojmi življenje, splav, umetna prekinitev nosečnosti, nedovoljena umetna prekinitev nosečnosti in mrtvorojenost. V nadaljevanju sledita pregled in opis pravne ureditve umetne prekinitve nosečnosti v Republiki Sloveniji in po svetu; predstavljena sta tudi dva primera sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. V drugem, teoretično-analitičnem sklopu so zajeta poglavja o splavu in umetni prekinitvi nosečnosti ter medicinski stroki, religiji in posamezniku. Predstavljene so izkušnje mamic, ki so doživele splav oziroma umetno prekinitev nosečnosti, pravice staršev ob smrti otroka in pravice umrlih otrok ter pravice do pokopa splavljenih in prezgodaj rojenih otrok, v nadaljevanju pa, kako je pri nas urejena pomoč ženskam oziroma staršem pred in med umetno prekinitvijo nosečnosti oziroma splavom in/ali po njima. V tem delu so predstavljeni tudi rezultati ankete, izvedene v slovenskih porodnišnicah, ter delno strukturirani intervjuji, opravljeni s posameznicami z lastno izkušnjo splava oziroma umetne prekinitve nosečnosti ter s predstavnicami zavodov in društev, ki nudijo pomoč ob umetni prekinitvi nosečnosti oziroma splavu. Na tej podlagi sta bili preverjeni in potrjeni tudi obe postavljeni hipotezi.V zaključnem sklopu magistrskega dela so podani odgovori na zastavljeni raziskovalni vprašanji, iz izhajajočih dejstev pa so povzeta pomembna spoznanja. Ključni prispevek k znanosti in stroki pa dajeta analitični del drugega sklopa in zaključni sklop.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, pokop
Objavljeno: 13.08.2018; Ogledov: 2519; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

3.
4.
5.
Splav v domeni politike in odločitev ženske, primerjava Slovenije in Poljske
Klara Sajevic, 2021

Opis: Umetna prekinitev nosečnosti je še vedno zelo delikatna, kontroverzna in sporna tema, čeprav se v življenju s splavom sreča večina žensk. Je predmet burnih razprav med nasprotniki in zagovorniki. Dostop do splava tehta pravice ploda proti pravicam matere. Kljub temu da večina držav razvitega sveta stremi k izboljšanju položaja žensk in njihovih reproduktivnih pravic ter s tem enakopravnosti med spoloma, so države, ki s spreminjanjem že tako restriktivne zakonodaje nazadujejo. Tak primer je Republika Poljska. Kljub temu da je bil ob njenem vstopu v EU pogoj liberalizacija zakonodaje glede človekovih pravic, predvsem umetne prekinitve nosečnosti, se je le-ta odločila zakonodajo še bolj zaostriti. Diplomska naloga je osredotočena predvsem na dogajanje ob koncu leta 2020 in v začetku leta 2021, ko je poljsko ustavno sodišče spremenilo pogoje za umetno prekinitev nosečnosti. Ta je sedaj dovoljena le v primeru, da je v nevarnosti življenje in zdravje matere ter če je nosečnost posledica kaznivega dejanja posilstva ali incesta. Ena izmed tem je tudi kako slovenska pravna ureditev ureja umetno prekinitev nosečnosti, ter primerjava s precej manj obširno poljsko ureditvijo. Kljub trenutni pravni ureditvi na Poljskem je imela le-ta skozi svojo zgodovino precej raznolike poglede na splav. Zanimivo je to, da je bil v času komunizma splav dostopnejši kot v času demokracije, kar pa je verjetno posledica vpetosti Katoliške Cerkve v politično sfero
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, Slovenija, Poljska, restriktivna zakonodaja, liberalna zakonodaja, splav, protesti, pro-choice, pro-life
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 202; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (340,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh