1. Pomen in načini zaščite podjetja pred spletnimi napadi : magistrsko deloRada Wolf, 2025, magistrsko delo Opis: V današnjem digitalnem svetu je zaščita podjetij pred spletnimi napadi ključnega pomena za zagotavljanje uspešnega poslovanja organizacij. Magistrsko delo obravnava pomen in načine zaščite podjetij pred različnimi oblikami kibernetskih groženj, kot so napadi spletnega lažnega predstavljanja, napadi z izsiljevalsko programsko opremo in napadi porazdeljene zavrnitve storitve. Raziskava je izvedena z uporabo primerjalne analize primerov napadov in učinkovitosti zaščitnih ukrepov. Poudarek je na uporabi tehničnih rešitev, kot so sistemi za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov, požarni zidovi, sistemi za zaznavanje in preprečevanje vdorov, ter organizacijskih ukrepov, kot so izobraževanje zaposlenih, vzpostavitev varnostnih politik in ozaveščanje o kibernetskih tveganjih. Z analizo raziskav primerov napadov in primerjavo o učinkovitosti varnostnih ukrepov se je ugotovilo, da so podjetja z večnivojsko zaščito in rednim izobraževanjem zaposlenih manj izpostavljena spletnim napadom in imajo boljše možnosti za obvladovanje teh groženj. Ugotovitve kažejo na potrebo po celostni varnostni strategiji, ki vključuje tako tehnične kot organizacijske ukrepe. Namen dela je bil oceniti učinkovitost teh varnostnih ukrepov, predstaviti priporočila za izboljšanje zaščite podjetij, povečati ozaveščenost o pomenu kibernetske varnosti ter prispevati k boljšemu razumevanju groženj v digitalnem okolju. Rezultati raziskave kažejo, da so podjetja, ki vlagajo v napredne varnostne rešitve, uspešnejša pri preprečevanju kibernetskih napadov in zmanjšanju njihovih posledic. Ključne besede: kibernetska varnost, podjetja, spletni napadi, sistem za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov, izobraževanje, varnostni ukrepi, zaščita podatkov Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 174; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,99 MB) |
2. Razvoj pametnih mest : magistrsko deloTeja Cerar, 2024, magistrsko delo Opis: Razvoj pametnih mest je postal osrednja točka v razpravah o urbanem razvoju, pri čemer so se v zadnjih letih pojavila ključna spoznanja. Ta digitalno izboljšana mesta hitro prehajajo iz koncepta v realnost. Kot katalizator je služila pandemija covida-19, ki je poudarila nepogrešljivo vlogo digitalnih tehnologij v urbanih okoljih. Mesta po vsem svetu so se odzvala s hitrim sledenjem integracije pametnih tehnologij, od brezstičnih plačilnih sistemov do digitalnega spremljanja zdravja, zagotavljanja kontinuitete osnovnih storitev ter omogočanja dela in učenja na daljavo. Vendar preobrazba v pametno mesto presega zgolj prevzem tehnologije. Potreben je celosten, sodelovalen pristop. Za uspešna pametna mesta je značilno močno sodelovanje med različnimi deležniki, vključno z vladnimi organi, zasebnim sektorjem in državljani. Takšne sinergije so, kot je poudaril Svetovni gospodarski forum, temelj za ustvarjanje javno-zasebnih partnerstev, spodbujanje sodelovanja državljanov in zagotavljanje ravnovesja med tehnološkim napredkom ter družbeno in okoljsko trajnostjo. Ključ do razvoja pametnega mesta so podatki. Zmožnost izkoriščanja ogromnih količin podatkov lahko spremeni procese odločanja, optimizira javne storitve in dvigne kakovost življenja prebivalcev. Vendar ta model, ki temelji na podatkih, predstavlja izzive, zlasti glede upravljanja podatkov, zasebnosti in varnosti. Enako ključen je poudarek na socialni vključenosti in enakosti. Ker postajajo mesta bolj tehnološko integrirana, obstaja potencialno tveganje poglabljanja socialno-ekonomskih neravnovesij. Proaktivni ukrepi, ki se osredotočajo na digitalno vključenost, cenovno dostopna stanovanja in univerzalni dostop do storitev, so nujni za zagotavljanje enakomernega urbanega razvoja. Z gospodarskega vidika pametna mesta obljubljajo izboljšan življenjski standard, učinkovito infrastrukturo in potencialno povečanje vrednosti nepremičnin. Lahko pritegnejo podjetja in spodbudijo gospodarsko rast. Vendar je razmerje med pobudami pametnih mest in ekonomskimi kazalniki, kot so vrednosti nepremičnin, zapleteno, nanj vplivajo različni dejavniki, od vrst tehnologije do tržnih razmer. V svojem bistvu pot do pametnega mesta zahteva skrbno načrtovanje, sodelovanje in zavezanost k izkoriščanju tehnologije za celostno izboljšanje mest. Ključne besede: pametna mesta, digitalne tehnologije, sodelovanje, upravljanje podatkov, socialna vključenost, gospodarska rast, javno-zasebna partnerstva, urbani razvoj Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 1229; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,17 MB) |
3. Upravljanje v kazenskem postopku zaseženega, začasno zavarovanega in odvzetega premoženja : doktorska disertacijaNataša Pivk Urbančič, 2024, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava problematiko hrambe in upravljanja premoženja, ki je bilo v kazenskem postopku predmet zasega, začasnega zavarovanja oziroma odvzema. Namen disertacije je ugotoviti, ali je upravljanje z zaseženim, začasno zavarovanim oziroma odvzetim premoženjem v Sloveniji učinkovito, in odgovoriti na vprašanje, kakšne so možnosti za izboljšavo. Da se lahko na teoretični in praktični ravni ugotavlja, ali nek sistem deluje učinkovito ali ne, je bilo pred tem treba postaviti merila, katerih izpolnjevanje se je v nadaljevanju skozi teorijo in prakso presojalo. Disertacija obravnava in opisuje obstoječo pravno ureditev hrambe in upravljanja v Republiki Sloveniji, pa tudi hrambo in upravljanje po posameznih vrstah premoženja, pri čemer je posebno poglavje namenjeno nepremičninam. Za namen ugotavljanja dejanskega stanja v praksi so bile proučene odločbe sodišč, ki se posredno ali neposredno nanašajo na upravljanje premoženja, ki je bilo zaseženo, začasno zavarovano oziroma odvzeto v kazenskem postopku, od Policije, Državnega tožilstva, Vrhovnega sodišča in Finančne uprave Republike Slovenije pa se je poskušalo pridobiti tudi čim več primarnih statističnih podatkov. Skozi doktorsko disertacijo se tako pokaže, da je ureditev na področju hrambe in upravljanja v kazenskem postopku decentralizirana ter mestoma pomanjkljiva in nekonsistentna, kar povečuje pravno negotovost, veča stroške hrambe in upravljanja ter onemogoča nadzor nad upravljanjem. Ugotovljeno je bilo, da centralna baza podatkov kot eden od elementov centralizacije pripomore k sledljivosti premoženja in transparentnosti delovanja ter omogoča sprejemanje odločitev pristojnih deležnikov. Omogoča tudi vzpostavitev širše slike o tem, kaj se s premoženjem dogaja, koliko se ga zaseže ali začasno zavaruje ter koliko se ga na koncu dejansko odvzame, kar pokaže na dejansko učinkovitost (kazenskega) sistema in predstavlja osnovo, na kateri se gradi centralizacija. Doktorska disertacija z identificiranjem centralne baze podatkov kot enega od ključnih elementov centralizacije in iz tega elementa izhajajočih pooblastil AMO poda predlog umestitve AMO v slovensko ureditev ter s tem ponudi alternativno in kompromisno rešitev. Ključne besede: kazenski postopek, upravljanje s premoženjem, zaseg, začasno zavarovanje, odvzem, premoženjska korist, Urad za hrambo in upravljanje premoženja, centralizacija, baza podatkov, nepremičnine Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 1131; Prenosov: 27
Celotno besedilo (4,16 MB) |
4. |
5. Prenova informacijskega sistema in prenova poslovnih procesov v izbrani očesni ordinaciji : magistrska nalogaAndrej Kramar, 2016, magistrsko delo Opis: Za zdravega človeka je oko najpomembnejše čutilo, s katerim zaznava okolico in dogajanje okoli sebe. Da mu zagotovimo kar se da najboljšo zdravstveno oskrbo, je treba obiskati okulistično ordinacijo, v kateri se izvajajo preventivni okulistični pregledi, zdravljenje in operacije na očesih ali izdajajo korekcijska očala. Okulisti uporabljajo pri delu najsodobnejše aparature, v veliko pomoč pa so jim tudi informacijski sistemi, prilagojeni delu v okulistični ordinaciji. Zaradi hitrega razvoja okulistike, novih aparatur in s tem postopkov dela je v ordinaciji treba skrbeti tudi za ustrezno informacijsko infrastrukturo. V tej nalogi želim preveriti, kakšne informacijske rešitve že obstajajo na trgu. Na podlagi pridobljenih funkcionalnih zahtev, ki jih mora prenovljeni informacijski sistem vključevati, bomo po večkriterijskem odločanju izbrali najustreznejšo rešitev in jo v izbrani okulistični ordinaciji tudi vzpostavili. Ključne besede: informatizacija, informacijska rešitev, večkriterijsko odločanje, prenova poslovnih procesov, upravljanje podatkov, okulistika Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 5457; Prenosov: 160
Celotno besedilo (2,30 MB) |
6. Programske rešitve za pomoč pri okulistični dejavnosti : diplomska nalogaAndrej Kramar, 2014, diplomsko delo Opis: Pri zdravem človeku je oko najpomembnejše čutilo za zaznavo zunanjega sveta in okolice, okulistične ordinacije pa imajo pomembno vlogo pri ohranjanju vida. Da lahko zagotavljajo ustrezno raven oskrbe, potrebujejo dobro informacijsko podporo za pregled nad obstoječim stanjem pacientov. V okulističnih ordinacijah se uporabljajo različne programske rešitve, s katerimi se delo poenostavi, zdravstveno osebje pa se zato lahko bolj posveča pacientom. Točnost in hitrost pridobivanja podatkov je za okulistične ambulante zelo pomemben dejavnik. V tej nalogi želim ponuditi okulistični ordinaciji programsko rešitev, s katero bi zajeli njihove potrebe pri izvajanju pregledov vida. Z diplomsko nalogo bom olajšal odločitev pri izbiri informacijskega sistema za podporo okulističnega pregleda. Želim ponuditi program, ki bo najustreznejši glede na merila. V ta namen sem preučil in ocenil že izdelane programe, na koncu pa sem se odločil za nov program, saj nobena izdelana rešitev ni zajemala vseh potrebnih funkcionalnih potreb. Ključne besede: okulistika, podatkovna baza, programska rešitev, upravljanje podatkov Objavljeno v ReVIS: 20.08.2018; Ogledov: 5714; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,47 MB) |