1. |
2. |
3. |
4. |
5. Pristojnost odločanja v upravnem sporuTadej Fortuna, 2016 Opis: Upravni spor je urejen v 157. členu Ustave Republike Slovenije in predstavlja obliko sodnega nadzora nad zakonitostjo dokončnih posamičnih upravnih aktov, izdanih v upravnih postopkih s strani oblastnih organov v zadevah javnopravne narave. Poleg nadzora zakonitosti dokončnih upravnih aktov predstavlja upravni spor tudi sodni nadzor nad dejanji in posamičnimi akti, ki posegajo v ustavno zagotovljene pravice posameznika, s pogojem, da ni zagotovljeno drugo sodno varstvo - to posebno vrsto upravnega spora imenujemo tudi kvazi upravni spor. Da bi torej zagotovili zakonitost delovanja v upravnem postopku, Ustava Republike Slovenije predvideva zunanji nadzor, ki ga opravlja sodna veja oblasti oziroma neodvisni sodniki, ki so pri svojem delu vezani le na zakone in ustavo, v upravnem sporu odločata Upravno sodišče Republike Slovenije ali Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Praviloma na prvi stopnji odloča Upravno sodišče Republike Slovenije, izjemoma, kadar zakon tako določa, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki praviloma odloča v postopku s pravnimi sredstvi v upravnem sporu. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: upravni spor, načelo zakonitosti, Upravno sodišče, Vrhovno sodišče, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 4229; Prenosov: 176 Celotno besedilo (493,94 KB) |
6. |
7. Ustavnopravni vidiki nedovoljenih posegov v prostorSmiljana Pisk, 2012 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: načelo pravne države, načelo zakonitosti, nedovoljena gradnja, upravna zadeva, inšpekcijski upravni postopek, sklep o dovolitvi izvršbe, ustavnopravno varstvo, upravni spor, ustavna pritožba, pobuda za začetek postopka ustavnosodne presoje predpisa Objavljeno: 27.07.2018; Ogledov: 2487; Prenosov: 128 Celotno besedilo (4,88 MB) |
8. Upravni spor polne jurisdikcijeKarina Škerl, 2016 Opis: Upravni spor polne jurisdikcije predstavlja obliko sodnega nadzora (kontrole) nad delom uprave, ki pri svojem delovanju izdaja upravne odločbe. Sodni nadzor poteka ločeno od samega upravnega postopka in je zaupan neodvisnim sodiščem. Zaradi zagotavljanja varstva zakonitosti je pomembna kontrola sodišč nad delom upravnih organov, saj so sodišča pri svojem delu vezana na ustavo in zakone. Upravni spor polne jurisdikcije je namenjen izključno presoji upravnih aktov, ki temeljijo na subjektivnem konceptu, ki izhaja iz same Ustave, in za katerega je značilno, da mora tožnik dokazati nezakonitost odločbe in prizadetost pravno varovanega interesa. Glede na pooblastila sodišča ločimo spor o zakonitosti dokončnega upravnega akta, pri katerem sodišče presoja le zakonitost upravnega akta in ne njegove smotrnosti oz. primernosti (naknadno je potrebna meritorna odločitev o zadevi), za razliko od upravnega spora polne jurisdikcije, kjer je pristojnost sodišča širša in sodišče odloča o zakonitosti upravnega akta, ki ga v primeru nezakonitosti tudi odpravi in pri tem še meritorno odloči o upravni zadevi. Kot zadnja možnost učinkovitega varstva pravic posameznika se odraža v nadomestitvi upravne odločbe, saj ima odločba o upravnem sporu polne jurisdikcije neposredni učinek na pravno razmerje in predstavlja izvršilni naslov. Pri upravnem sporu polne jurisdikcije morajo biti izpolnjeni zakonsko določeni pogoji o jasno določenem dejanskem stanju in vsebini tožbenega zahtevka, ki določa okvir, znotraj katerega odloča sodišče, ter zakonsko določene pogoje glede narave stvari. Problem se pojavi, ko upravno sodišče pri svojem odločanju posega v delovanje uprave, s tem ko prevzema upravno funkcijo, saj sodišče ni najprimernejši organ za presojanje javnega interesa, ki je opredeljen v zakonodaji. Zato je pomembno, da nadzorstvena funkcija sodišča ne konkurira upravni funkciji. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: upravni spor, upravni postopek, sodišča, sodne odločbe, človekove pravice, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 5102; Prenosov: 305 Celotno besedilo (755,57 KB) |
9. |
10. |