1. Upravljanje v kazenskem postopku zaseženega, začasno zavarovanega in odvzetega premoženja : doktorska disertacijaNataša Pivk Urbančič, 2024, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava problematiko hrambe in upravljanja premoženja, ki je bilo v kazenskem postopku predmet zasega, začasnega zavarovanja oziroma odvzema. Namen disertacije je ugotoviti, ali je upravljanje z zaseženim, začasno zavarovanim oziroma odvzetim premoženjem v Sloveniji učinkovito, in odgovoriti na vprašanje, kakšne so možnosti za izboljšavo. Da se lahko na teoretični in praktični ravni ugotavlja, ali nek sistem deluje učinkovito ali ne, je bilo pred tem treba postaviti merila, katerih izpolnjevanje se je v nadaljevanju skozi teorijo in prakso presojalo. Disertacija obravnava in opisuje obstoječo pravno ureditev hrambe in upravljanja v Republiki Sloveniji, pa tudi hrambo in upravljanje po posameznih vrstah premoženja, pri čemer je posebno poglavje namenjeno nepremičninam. Za namen ugotavljanja dejanskega stanja v praksi so bile proučene odločbe sodišč, ki se posredno ali neposredno nanašajo na upravljanje premoženja, ki je bilo zaseženo, začasno zavarovano oziroma odvzeto v kazenskem postopku, od Policije, Državnega tožilstva, Vrhovnega sodišča in Finančne uprave Republike Slovenije pa se je poskušalo pridobiti tudi čim več primarnih statističnih podatkov. Skozi doktorsko disertacijo se tako pokaže, da je ureditev na področju hrambe in upravljanja v kazenskem postopku decentralizirana ter mestoma pomanjkljiva in nekonsistentna, kar povečuje pravno negotovost, veča stroške hrambe in upravljanja ter onemogoča nadzor nad upravljanjem. Ugotovljeno je bilo, da centralna baza podatkov kot eden od elementov centralizacije pripomore k sledljivosti premoženja in transparentnosti delovanja ter omogoča sprejemanje odločitev pristojnih deležnikov. Omogoča tudi vzpostavitev širše slike o tem, kaj se s premoženjem dogaja, koliko se ga zaseže ali začasno zavaruje ter koliko se ga na koncu dejansko odvzame, kar pokaže na dejansko učinkovitost (kazenskega) sistema in predstavlja osnovo, na kateri se gradi centralizacija. Doktorska disertacija z identificiranjem centralne baze podatkov kot enega od ključnih elementov centralizacije in iz tega elementa izhajajočih pooblastil AMO poda predlog umestitve AMO v slovensko ureditev ter s tem ponudi alternativno in kompromisno rešitev.
Ključne besede: kazenski postopek, upravljanje s premoženjem, zaseg, začasno zavarovanje, odvzem, premoženjska korist, Urad za hrambo in upravljanje premoženja, centralizacija, baza podatkov, nepremičnine
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 298; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (4,16 MB) |
2. Pravni vidiki videonadzora na delovnem mestu : dileme in kršitveMatija Močnik, 2019, magistrsko delo Ključne besede: videonadzor, delovno mesto, osebni podatki, zasebnost, Splošna uredba EU o varstvu podatkov, GDPR, Urad Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije, varstvo osebnih podatkov
Objavljeno v ReVIS: 16.01.2020; Ogledov: 2833; Prenosov: 139
Celotno besedilo (858,07 KB) |
3. Vloga predsednika RS po mednarodnem in slovenskem pravu : diplomsko deloDarja Bajc, 2010, diplomsko delo Ključne besede: organizacija oblasti države, različni sistemi organizacije državne oblasti, šef države, predsednik države, funkcije in pristojnosti, imuniteta, zaščita, privilegij, kazenska odgovornost, pregnanstvo, urad
Objavljeno v ReVIS: 27.05.2019; Ogledov: 2339; Prenosov: 99
Celotno besedilo (457,74 KB) |
4. Stres pri delu - študija primera : primerjava sektorja za izvršbo in sektorja za obdavčitev dohodkov na finančnem uradu LjubljanaMira Gregorka, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja problematiko stresa v delovnem okolju. Razdeljeno je na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili pojem stresa, njegove vrste, vzroke, prepoznavne znake, simptome. Predstavili smo stres v delovnem okolju, in sicer dejavnike stresa na delovnem mestu, kako ga je mogoče prepoznati, kako stres vpliva na (ne)uspeh pri delu, kako na zadovoljstvo zaposlenih. V teoretičnem delu smo tudi predstavili posledice, ki jih stres prinaša za zaposlene kot posameznike na eni strani, za delodajalca oz. organizacijo na drugi in za državo na tretji strani. Prav tako smo analizirali in predstavili nacionalno zakonodajo, ki ureja oz. zagotavlja zdravo delovno okolje tudi z vidika duševnega zdravja. V empiričnem delu naloge smo ugotavljali prisotnost stresa na Finančnem uradu Ljubljana, in sicer,kakšno raven stresa predstavljajo posamezni stresorji v sektorju za obdavčitev dohodkov in sektorju za izvršbe ter kateri sektor je bolj izpostavljen stresorjem delovnega okolja. Tako smo opozorili na vsakodnevne stresorje, s katerimi se srečujejo zaposleni v omenjenih sektorjih na Finančnem uradu Ljubljana. Ugotavljali smo razlike med posameznimi stresorji v omenjenih sektorjih ter opozorili na raznolikost v naravi dela pri istem delodajalcu na področju doživljanja stresa. Empirični del raziskave je bil kvantitativen, saj so bili podatki zbrani z anketnim vprašalnikom. Skupaj je v raziskavi sodelovalo 86 anketiranih zaposlenih, od tega je bilo 45 anketiranih zaposlenih v sektorju za izvršbo in 45 v sektorju za obdavčitev dohodkov. Hipoteze smo preverjali s t-testom za neodvisne vzorce. Ugotavljali smo statistično pomembne razlike med posameznimi stresorji v omenjenih sektorjih. Na podlagi rezultatov smo podali predloge za prakso po posameznih področjih.
Ključne besede: stresor, Finančni urad Ljubljana, zaposleni
Objavljeno v ReVIS: 01.08.2018; Ogledov: 4177; Prenosov: 367
Celotno besedilo (1,24 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
