Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Pojem diplomacija ima dva pomena, saj je po eni strani umetnost in veščina vodenja pogajanj med predstavniki različnih skupin ali držav, po drugi strani pa neformalni oziroma sociološki pojem označuje diplomacijo kot uporabo taktike za dosego strateške prednosti. Največkrat se pojem nanaša na mednarodno diplomacijo, na področju katere delujejo diplomati, ki pa so višji uslužbenci, ki zastopajo koristi svoje države v mednarodnih odnosih. Dejavnost Slovencev v diplomaciji obsega dolgo zgodovinsko obdobje, saj o tem lahko govorimo že precej pred časom vzpostavitve samostojne države. Ključna naloga slovenske države in njene diplomacije je bila, da doseže mednarodno priznanje in neodvisnost, sočasno pa je potekal tudi proces vzpostavitve nove diplomacije. V preteklem letu, ki je tudi diplomaciji predstavljalo izziv, se je na zunanjem ministrstvu, prvič v samostojni Sloveniji, vzpostavila diplomatska akademija. Za Slovenijo novoustanovljena akademija predstavlja velik uspeh, saj se je to končno zgodilo v letu 2020 − letu koronavirusa, po dveh neuspelih poizkusih v letih 1996 in 2003. Dejstvo, da je bila akademija vzpostavljena prav v času, v katerem stisk rok in pogled v oči ne prideta v poštev, nam pove, da je bil sam zagon akademije ter primerno usposabljanje in izobraževanje še toliko večji izziv.
Ključne besede: diplomacija, diplomatska akademija, diplomati, usposabljanje, koronavirus
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2022; Ogledov: 1661; Prenosov: 58
Celotno besedilo (554,88 KB)

Ključne besede: mladi, brezposelni, neformalno izobraževanje, usposabljanje, kompetence
Objavljeno v ReVIS: 18.10.2021; Ogledov: 1856; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Motivirani in usposobljeni zaposleni so najkompleksnejša naloga vsakega podjetja. Uspešnost procesov izobraževanja v podjetju je odvisna od vodstva podjetja, delovanja kadrovske službe z vodstvom in želje zaposlenih, da se izobražujejo. Kako uspešno bo podjetje oziroma organizacija, je v današnjem svetu v veliki meri odvisno tudi od njenih zaposlenih. Vedno več ljudi je nezadovoljnih na svojem delovnem mestu zaradi slabih medsebojnih odnosov, slabih pogojev za delo, slabega počutja, nepoštenosti in še mnogo drugih vzrokov. Danes ni več največji izziv organizacije, da ima dobro razvito vizijo, strategijo in cilje, temveč morajo vzpostaviti sistem, ki motivira zaposlene, da jim sledijo. Le dobro in pravilno motivirani zaposleni lahko organizaciji pomagajo do uresničitve njihovih ciljev in strategij. Izobraževanje pri posamezniku vpliva na njegovo kakovost življenja, uspešnost in družbeno učinkovitost. Menim, da so izobraženi ljudje osnovni gradnik družbe in tako predstavljajo osnovo za funkcionalno družbo, pomanjkljivo izobraženi pa ne prispevajo k družbenem napredku. Tako kot se razlikujejo med seboj karierne poti posameznika, se razlikujejo tudi osebni interesi in cilji posameznika. Nekateri mislijo, da se je brez pomena izobraževati ali usposabljati, da že vse vedo. Nekateri pa enostavno nimajo želje in potrebe, da bi nadgrajevali svoje znanje. Moje mnenje je, da kdor se ne izobražuje in ne gradi svojega znanja, prav kmalu spozna, da ga mlajši in spretnejši sodelavci prehitijo. Osveščenost in samoiniciativnost sta ključnega pomena pri motivaciji za izobraževanje in usposabljanje. V okviru diplomske naloge je bilo postavljenih šest hipotez, ki so se preverjale skozi celotno nalogo in smo jih v šestem poglavju statistično analizirali s pomočjo rezultatov raziskave. Prišli smo do ugotovitve, da bi morala organizacija najprej opredeliti potrebe po izobraževanju. Zaposlenim bi morala posredovati vse informacije o možnosti izobraževanja, formalnega in neformalnega. V sedmem poglavju smo podlagi rezultatov raziskave podali tudi predloge za izboljšanje področja izobraževanja na Ginekološki kliniki v Ljubljani.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, usposabljanje, izvajalci izobraževanj, udeleženci izobraževanj, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1877; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: Magistrska naloga v samem začetku predstavi delovanje evropske kohezijske politike, Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, preko katerih Evropska Unija omogoča enakovreden razvoj vseh držav članic. Iz vidika obravnavane teme, so Strukturni skladi bistveni za razvoj zaposlenih, saj se preko slednjih vlaga v človeški kapital, spodbuja izobraževanja ter vseživljenjsko učenje, kar postaja ključni element hitro razvijajoče se sodobne družbe. Magistrska naloga zajema teoretične opredelitev ključnih pojmov iz področja izobraževanja, kot na primer znanje, izobraževanje in usposabljanje ter vloge zaposlenih v organizaciji, opis sistema izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, raziskovanje izobraževalnih potreb, načrtovanje in programiranje ter organizacija in izvedba izobraževanja itd. Ob enem pa zajema tudi lastno raziskavo opravljeno med zaposlenimi na področju Evropske kohezijske politike na primeru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, katere glavni namen je analiza stanja sistema razvoja kadra zaposlenega na področju evropske kohezijske politike. Ključni cilji raziskave so ugotoviti želje in motivacijo zaposlenih na področju evropske kohezijske politike po izobraževanjih in usposabljanjih, ugotoviti trenutno stanje politike izobraževanja in usposabljanja na področju evropske kohezijske politike ter ugotoviti načine vrednotenja izobraževanja in usposabljanja zaposlenih na področju evropske kohezijske politike na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Hkrati želimo z raziskavo ugotoviti, ali v sistemu izobraževanj in usposabljanj obstajajo morebitne nepravilnosti ter podati predloge za razrešitve le teh.
Ključne besede: izobraževanje, usposabljanje, učenje, znanje, razvoj zaposlenih
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1764; Prenosov: 58
Celotno besedilo (724,18 KB)

Opis: Magistrsko delo predstavlja problematiko strokovnega razvoja zaposlenih in je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili pojem strokovnega razvoja zaposlenih, predstavili vrste in pomen razvoja, opredelili cilje ter dejavnike za doseganje strokovnega razvoja zaposlenih in človeških virov v delovni organizaciji. Strokovni razvoj zaposlenih je odvisen od pridobivanja dodatnih znanj s pomočjo izobraževanja, učenja, izpopolnjevanja in usposabljanja. V nadaljevanju smo tudi podrobneje opisali namen, pomen, proces, oblike in cilje usposabljanja zaposlenih ter opisali pomen in namen motiviranja zaposlenih k dodatnemu usposabljanju. Prav tako smo opisali poslanstvo, delovna področja in cilje Ministrstva za notranje zadeve. V empiričnem delu naloge smo ugotavljali, kako usposabljanja v delovni organizaciji vplivajo na povišanje strokovnosti zaposlenih na Ministrstvu za notranje zadeve, kako zaposleni pridobivajo znanje, kako ocenjujejo usposabljanja, kateri dejavniki jih spodbujajo ali ovirajo, kako delovna doba ter starost vplivata na interes za usposabljanja, kaj jih motivira ali ovira pri opravljanju dela in kako povezujejo pomembnost usposabljanja z večanjem delovne uspešnosti. Empirični del je bil kvantitativen, razen zadnjega vprašanja, ki je bilo deskriptivne narave. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašanja. V raziskavi je skupno sodelovalo 68 zaposlenih. Hipotezi 1 in 2 smo preverjali s Hi-kvadrat testom in s t-testom za neodvisne vzorce. Za hipotezo 3 smo uporabili Pearsonov koeficient korelacije, medtem ko smo hipotezo 4 prikazali s pomočjo opisne statistike. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo podali predloge za prakso.
Ključne besede: strokovni razvoj, zaposleni, usposabljanje, motivacija, delovna organizacija
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 3215; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,52 MB)