31. Impeachment v teoriji in praksi : diplomsko deloŽanet Silič, 2020, diplomsko delo Opis: Impeachment ali zanj uveljavljen izraz ustavna obtožba je ustavni institut, izvirajoč iz srednjeveške Anglije, ki omogoča postopek obtožbe državnih funkcionarjev ob kršitvi ustave in zakonov ter s tem omogoči odstranitev neprimernega kandidata iz svoje visoke in odgovorne državne funkcije. V diplomski nalogi je za širše razumevanje instituta na začetku opisan pojem pravne države, demokracije in delitve oblasti, iz katerih posredno in nujno povezano izhaja impeachment. V nadaljevanju je opisan zgodovinski pregled izvora instituta, njegova vključitev v svetovne ustave ter njihove primerjave, saj se ustavne ureditve instituta med seboj razlikujejo. Te razlike so najbolj opazne v odgovornih subjektih, pristojnih organih za ugotavljanje odgovornosti, postopku in sankcijah, ki obtožene doletijo. Končno poglavje je osredotočeno na primere predsedniških obtožb, ki dajejo odgovor podani hipotezi. Med raziskovanjem smo uporabili deskriptivno metodo zaradi vsebinskega izhajanja iz izbrane strokovne literature, zgodovinsko in primerjalno metodo pri primerjanju državnih ustavnih ureditev. Želimo prikazati posebnost in tudi pomembnost zasenčenega instituta, ki s svojim obstojem pripomore k ohranjanju ravnovesja oblasti in ohranjanju pravne in demokratične države. S podano hipotezo pa smo želeli predstaviti vidik ranljivosti in lahke zlorabe instituta, saj je ta nemalokrat izrabljen kot orodje političnih strank v želji po oblasti in odstranitvi tekmecev. Z diplomsko nalogo želimo izpostaviti pomembnost tega posebnega in starodavnega instituta in opozoriti na izkoriščanja ob njegovi uporabi ter spodbuditi nadaljnje raziskave, saj je področje instituta posebno v državah poznih demokracij še neraziskano.
Ključne besede: ustava, pravna država, sistem zavor in ravnovesij, politično orodje, ustavna obtožba
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2020; Ogledov: 2556; Prenosov: 138
 Celotno besedilo (371,26 KB) |
32. |
33. Nastajanje 3.A člena Ustave Republike Slovenije v primerjalnopravni perspektivi : diplomsko deloAndrej Cemič, 2013, diplomsko delo Ključne besede: 3.A člen Ustave RS, abstraktni pristop, Evropska unija, evropski člen, konkretni pristop, primarnost, suverenost, ustava
Objavljeno v ReVIS: 12.06.2019; Ogledov: 4130; Prenosov: 193
Celotno besedilo (639,76 KB) |
34. |
35. |
36. Pravica do zasebnosti delavcev na področju delovnih razmerij : diplomsko deloPetra Kleindienst, 2011, diplomsko delo Ključne besede: pravica do zasebnosti, zasebnost, delovno razmerje, delavec, delodajalec, osebni podatki, kršitev pravic, ustava
Objavljeno v ReVIS: 27.05.2019; Ogledov: 3052; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,38 MB) |
37. Evropska unija kot federalna tvorba : diplomsko deloNina Bavčar, 2012, diplomsko delo Ključne besede: Evropska unija, federalizem, federacija, federalna unija, ustava, sodišče EU, integracija, temeljna načela EU
Objavljeno v ReVIS: 27.05.2019; Ogledov: 3235; Prenosov: 127
Celotno besedilo (400,35 KB) |
38. Ustavna zgodovina Rusije : diplomsko deloAljaž Ferjančič, 2013, diplomsko delo Ključne besede: ruska ustavna zgodovina, Rusko cesarstvo, ruska ustava 1906, Vlada Ruske federacije, lokalna samouprava, spreminjanje ustave, preobrat v sodstvu Ruske federacije, teorija in praksa
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2019; Ogledov: 3667; Prenosov: 151
Celotno besedilo (824,29 KB) |
39. Vsiljene ustavne ureditve in njihove posebnosti : magistrsko deloŽan Marinkovič, 2018, magistrsko delo Opis: Tema magistrskega dela je predstavitev vsiljenih ustav in njihovih posebnosti. Začne se z uvodom v ustavno in ustavo primerjalno pravo, kar močno pripomore pri nadaljnjem razumevanju. Sledi delitev na oktroirane in vsiljene ustave. Oktroirane ustave so starejše, z eno svetlo izjemo monaške ustave, iz 19. in začetka 20. stoletja. Vsiljene so bile s strani vladarja. Na drugi strani imamo novejše, povojne ustave, vsiljene s strani k miru stremečih zmagovalcev ali mednarodnih organizacij. Podrobno so analizirane oktroirane ustave 19. in 20. stoletja. Predstavljene so njihove podobnosti, klasične značilnosti in razlike med njimi. Predstavljene so okoliščine njihovega sprejema in podrobno analizirane tudi njihove preambule. Ugotovljen je namen oktroiranih ustav in postopek njihovega sprejema. Sledijo povojne vsiljene ustave; Bosna in Hercegovina, Nemčija in Japonska. Pri vseh je predstavljena ustava, njene spremembe, sodišče za presojo ustavnosti in pomembnejše ustavnosodne odločbe. V magistrskem delu so zagovarjane tri hipoteze: 1) Vsiljene ustave so posledica vojne. 2) Vsiljene ustave ostanejo dolga leta nespremenjene. 3) Vsiljene ustave dosežejo svoj namen in cilj. V zaključku so predstavljene ugotovitve magistrskega dela. Japonska in Nemčija sta kljub vsiljenosti ustave zelo uspešni, Bosna in Hercegovina pa daleč od demokratične in pravne države. Vsiljene ustave so posledica vojne in delno dosežejo svoje cilje in namen. Delno je mogoče potrditi tudi, da dolgo časa ostanejo nespremenjene (izjema je Nemčija).
Ključne besede: turška ustava, poljska ustava, avstrijska ustava, vsiljene ustave, oktroirane ustave, ustavni sistemi, ustavne ureditve, ustavno pravo
Objavljeno v ReVIS: 03.04.2019; Ogledov: 2937; Prenosov: 197
Celotno besedilo (932,94 KB) |
40. Temeljne vrednote slovenske Ustave in njihovo uresničevanje v praksi : magistrsko deloTine Makovec, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo prikazuje razumevanje uresničevanja temeljnih človekovih pravic kot temeljne vrednote slovenske Ustave. Samo razumevanje je razloženo preko razlage ustavnih določb Ustave Republike Slovenije, ki so jih v zvezi s tem podali ustavni pravniki in ustavni sodniki, prav tako pa je prikazano s pomočjo zgodovinskih dogodkov in pravnih dokumentov, ki so do njega pripeljali. Delo podrobneje razlaga in opredeljuje posamezne temeljne človekove pravice s pomočjo mnenj ustavnih pravnikov in obširne judikature Evropskega sodišča za človekove pravice. V delu je tudi mogoče najti analizo nekaterih novejših sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Samo bistvo dela pa je prikaz dejanskega stanja uresničevanja temeljnih vrednot Ustave Republike Slovenije v praksi, in sicer preko sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Prav tako prikazuje vloge akterjev, ki skrbijo za nadzor uresničevanje temeljnih vrednot URS. Delo se sicer nanaša na področja, kjer se temeljne vrednote v praksi ne uresničujejo oziroma obstaja nevarnost, da se tudi v prihodnje ne bi, pri tem pa se ne omejuje le na ugotovljene kršitve in njihovo analizo, temveč zajema tudi že odpravljeno problematiko uresničevanja temeljnih vrednot. Predvsem izstopajo obravnavane tematike, kot so stanje v slovenskih zaporih, sojenje v razumnem roku, prepoved diskriminacije, pomanjkanje t. i. pozitivne diskriminacije, zaščita lastnine, napaka zakonodajalca, ki je pripeljala do kršitve načela zakonitosti, uresničevanje svobode izražanja, različni vidiki uresničevanja pravice do poštenega sojenja, pravica do svobode in varnosti in pravica do družinskega in zasebnega življenja.
Ključne besede: temeljne vrednote, Ustava Republike Slovenije, temeljne človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 23.01.2019; Ogledov: 3919; Prenosov: 315
Celotno besedilo (1,23 MB) |
