Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Ustava - vrhovni akt države
Mia Stanimirović, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustava, ustavnost, pravzori ustav, sodobne ustave
Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 2458; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (930,06 KB)

2.
Koncept človekovih pravic v sodobnih ustavah
Karin Baruca, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, mednarodna zakonodaja, evropska zakonodaja, ustave, primerjava, Evropa, Amerika, Azija, Afrika
Objavljeno: 14.12.2017; Ogledov: 2761; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

3.
4.
Ustavne ureditve nepriznanih držav na območju bivše Sovjetske zveze
Miran Košpenda, 2018

Opis: Na območju bivše Sovjetske zveze trenutno obstaja šest nepriznanih držav. Teh entitet ni moč najti na uradnih zemljevidih, a kljub temu izkazujejo večino lastnosti običajnih držav. Njihov položaj zaznamuje odsotnost mednarodnega priznanja in s tem izključenost iz mednarodnega prava. Vse obravnavane nepriznane države so sprejele ustave in s tem vzpostavile nacionalne pravne rede. Večina akademskih raziskav nepriznane države obravnava z vidika geopolitike, varnostnih groženj in širših mednarodnih odnosov. To magistrsko delo razišče in primerja ustavne ureditve Pridnjestrske moldavske republike, Republike Gorski Karabah, Republike Abhazije, Republike Južne Osetije, Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk. Primerjalna analiza ugotavlja, da ustave nepriznanih držav formalnopravno vključujejo ustrezno varstvo človekovih pravic, ki ni bolj omejeno kot v drugih evropskih ustavah. Podrobnejši pregled ustavnih določb v zvezi z zakonodajno in izvršno oblastjo pokaže na demokratični deficit zaradi izrazito podrejene ustavne vloge parlamentov. Izpostavljene so tudi razne ustavne določbe, ki odražajo položaj nepriznanih držav v sodobnem svetu. Kljub navidezni homogenosti de facto držav, ki so večinoma nastale v primerljivem obdobju, na enakem prostoru in se soočajo z enakimi izzivi, raziskava utemelji heterogenost nepriznanih držav in njihovih ustavnih ureditev. Primerjava stopnje podobnosti med ustavami temelji na stotih primerjalnih elementih in pokaže, da je vrednost primerjalnega indeksa med najbolj različnima ustavama 46/100, med najbolj podobnima pa 91/100. Ustave nepriznanih držav tako težko predstavljajo enotno skupino. Ustava Republike Gorski Karabah izstopa in je najbolj različna od ostalih, praktično identični sta ustavi obeh ljudskih republik, prav tako pa večja stopnja podobnosti velja med ustavami Pridnjestrske moldavske republike, Republike Abhazije in Republike Južne Osetije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepriznane države, ustavne ureditve, Sovjetska zveza, človekove pravice, ustave, ustavno primerjalno pravo, ustavno pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 2480; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

5.
Varstvo okolja v ustavnih ureditvah
Nika Vogrinčič, 2017

Opis: Razlogov, zakaj je varstvo okolja pomembno, je veliko. Ne vpliva le na stanje naše okolice, ampak tudi na zdravje in dobro počutje. Glede na to, da v državi med pravnimi viri najvišje hierarhično mesto zaseda ustava, je prav, da vsebuje vsaj temeljno varstvo okolja in s tem pokaže, da država upošteva in varuje stanje svojega okolja ter s tem vsaj malo omeji samovoljno razpolaganje z njim in prekomerno onesnaževanje. Ravno onesnaževanje in prekomerna raba virov danes v svetu povzročata največ težav. Število prebivalcev narašča, s čimer se povečuje količina odpadkov, življenjski prostor in prostor za odlaganje odpadkov pa se krčita. Prvo ustavno urejanje varstva okolja se je začelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ravno v času, ko so se ljudje začeli zavedati pomena okolja in tega, da če zanj ne bodo bolje poskrbeli, v prihodnosti ne bo več primerno za zdravo življenje. Slovenija ima glede varstva okolja precej dolgo tradicijo, danes ga v ustavi ureja 72. člen. Ker je večina držav danes podvržena še nekemu dodatnemu mednarodnemu urejanju, to zagotavlja še dodatno varstvo, najbolj pa je to vidno pri državah članicah Evropske unije. Večina obravnavanih ustav je bila sprejeta v devetdesetih letih, nekatere države imajo varstvo urejeno podrobno in v več členih, nekatere v manj, spet druge ustave okolja sploh ne omenjajo, ker so mnenja, da zakonodaja na tem področju zadostuje. Najpogostejše določbe v ustavah v zvezi z okoljem so odgovornost za skrb, pravica do življenja v zdravem okolju, poudarjanje ravnovesja med okoljem, gospodarstvom in razvojem, prepoved onesnaževanja, povezava med okoljem in zdravjem, pravica do informacij o okolju in dolžnost odprave že povzročene škode. Ugotovila sem, da se ustavne ureditve na tem področju med seboj ne razlikujejo pomembno, res pa je, da se z manjšimi ekološkimi posledicami srečujejo države, ki ureditev vseeno imajo. Prav tako ob primerjavi držav, ki imajo varstvo okolja v ustavah, in tistih, ki jih nimajo, ni opaznih razlik. Prve imajo sicer še neko dodatno jamstvo, toda tudi države, ki okolje urejajo v zakonih, za njimi ne zaostajajo, njihovo okolje ni v nič slabšem stanju. Na koncu pa je dejansko stanje vedno odvisno od države in prebivalcev, saj če ti ne bodo upoštevali napisanih določb, ni pomembno, ali so te vsebovane v ustavi ali v zakonu. Obstajati mora torej prava volja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: okolje, varstvo okolja, onesnaževanje, primerjalno ustavno pravo, ustave, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2948; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (807,00 KB)

6.
Mehanizmi varstva človekovih pravic v evropskem trikotniku Ustavno sodišče RS - ESČP - Sodišče EU
Nina Šebenik, 2017

Opis: Ustavnosodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji na podlagi Ustave preko mehanizma za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ter ustavne pritožbe zagotavlja Ustavno sodišče v Ljubljani. Nanj pomembno vplivata in ga dopolnjujeta Svet Evrope z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in možnostjo vložitve individualne pritožbe v primeru kršitev konvencijskih pravic na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu ter Evropska unija z Listino o temeljnih pravicah in postopkom predhodnih vprašanj pred Sodiščem Evropske unije v Luksemburgu. Vsako izmed teh treh sodišč predstavlja oglišče, ki skupaj tvorijo evropski trikotnik varstva človekovih pravic. Katalog pravic, ki jim je zaupan v varstvo, razlagajo široko, ustvarjalno in razvojno. Zaradi njihovega pozitivnega aktivizma je pravo, ki ga razlagajo, živo in razvijajoče se, medsebojna razmerja pa občutljiva in zapletena. Razvoj Sveta Evrope in Evropske unije ter obravnava Slovenije pred njunimi sodišči dajeta trden temelj za sklep, da je varstvo prebivalcev Slovenije vse bolj odvisno od razmerij znotraj evropskega trikotnika. Magistrsko delo opozarja na zahtevnost uveljavljenih sprememb Lizbonske pogodbe v Evropski uniji kot tudi dolžnosti, izhajajočih iz članstva v Svetu Evrope, na podlagi katerih bo sodnik rednega sodišča deloval tudi kot ustavni in evropski sodnik, ter se zavzema za sočasno reformiranje področja obstoječih mehanizmov varstva pravic na vseh ravneh sodnega varstva, od rednih prek ustavnih do evropskih sodišč.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, ustave, ustavne pravice, ustavna sodišča, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 3711; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

7.
Ustavni sistem Azerbajdžana
Vanessa Cilenšek, 2017

Opis: V sami osnovi se ustavni sistem Azerbajdžana lahko primerja z ostalimi evropskimi ustavnimi sistemi, vendar pa obstajajo določena odstopanja. Prvo odstopanje se kaže že v samem poteku zgodovinskih dogodkov in legi države. Zgodovinski dogodki so Azerbajdžan uvrstili pod države, ki so nekoč bile del visoko razvitih civilizacij in bile podvržene različnim ozemeljskim oblikovanjem pod poveljevanjem različnih vladarjev. Obdobje prazgodovine je pustilo na ozemlju Azerbajdžana kar nekaj dokazov, ki pričajo o prvotnih ljudstvih. Tako je jama Azykh zakladnica ostankov iz prazgodovinskega obdobja, ki kažejo na to, da so tam živela najprej primitivna ljudstva. Eden izmed dokazov je ostanek čeljusti deklice. Kasneje so se na ozemlju Azerbajdžana pojavile prve tri države, sledilo pa je obdobje vladavine Medijskega kraljestva in Sasanidskega imperija. V 90. letih je ozemlje Azerbajdžana pripadalo Sovjetski zvezi, ki je s svojo oblastjo ozemlje zaznamovala v največjem obsegu. Lenin, ki je bil eden izmed voditeljev Sovjetske zveze, je zaznamoval tamkajšnje ljudstvo z grobo in nečloveško politiko. Želja po osamosvojitvi, ki so jo Azerbajdžanci za kratek čas leta 1918 sicer tudi doživeli, je spet obrodila sadove, ko je prišlo do razpada Sovjetske zveze. Tako je leta 1995 nastopila prva ustava Azerbajdžana, katera se je že takoj zavzemala za človekove pravice in svoboščine in v tem smislu sledila evropskim ustavnim ureditvam. Poleg tega pa se njena oblast deli na tri veje, tako kot jih po načelu delitve oblasti poznamo tudi v Sloveniji - sodna, zakonodajna in izvršilna veja oblasti. Ustavni sistem Azerbajdžana ima tudi svoje lastno Ustavno sodišče, ki je ločeno od ostalih sodnih organov. Ustava Azerbajdžana pozna tudi ustavno pritožbo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustave, ustavni sistemi, primerjalno ustavno pravo, ustavna sodišča, zgodovina, Azerbajdžan, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2828; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (616,19 KB)

8.
Nemška, avstrijska in luksemburška ustavnost
David Podrzavnik, 2018

Opis: V magistrskem delu bomo predstavili razvoj ustavnega prava Zvezne republike Nemčije in Avstrije ter Velikega vojvodstva Luksemburg vse do današnjega dne. Pri tem bomo naredili makroprimerjavo, pri kateri se ne bomo osredotočali le na posamezne težave/rešitve, ampak bomo predstavili ključne elemente ustavnosti. Na primeru Zvezne republike Nemčije bomo ponazorili njen ustavni pravni red, ki je pomembno vplival na oblikovanje veljavne nemške ustave. Predstavili bomo nemški ustavni razvoj in kako se je ta pod vplivom gibanj v drugih državah postopoma začel odvijati v Nemčiji. Pri tem bomo na kratko opisali zgodovino Svetega rimskega cesarstva, Prusije, Frankfurtske ustave, Nemškega tretjega rajha, Weimarske republike, Nemške demokratične republike in Zvezne republike Nemčije ter razvoj političnega sistema in predstavili predpise, ki urejajo državno ureditev, ter pravice, ki so bile zagotovljene v ustavi. Pri tem bomo podali več informacij o organih, ki vplivajo na zakonodajo in ustavne norme, ter o pomembnih ustavnih normah posameznih držav. Nadalje bomo opisali bogat ustavni razvoj Zvezne republike Avstrije. Začeli bomo z njeno zgodnjo ustavno pravno zgodovino v 18. stoletju (leta 1713), nato pa bomo prešli na reforme avstrijskega cesarstva in vzroke zanje. V poglavjih bomo na kratko predstavili Pillersdorfsko ustavo in nato še ustavo, ki ji je sledila, tj. Kroměřížško ustavo. Preučili bomo ustavni predlog oziroma njegove rešitve za težave, ki so jih zaznavali pisci ustave. V nadaljevanju bomo navedli pomembne elemente marčevske ustave, silvesterski in februarski patent ter oktobrsko diplomo. Nato bomo predstavili vsebino decembrske, začasne in marčevske ustave. Analizirali bomo senžermensko mirovno pogodbo, razloge, zakaj je nastala in njeno vsebino. Nato bomo obravnavali ustavo iz leta 1920 in njeno novelo iz leta 1929. Na koncu bomo orisali zgodovino in razvoj države Luksemburg ter njeno ustavno zgodovino. Tudi pri poglavjih o Luksemburgu bomo predstavili zgodovino države in nato opisali začetek Luksemburga kot samostojne države. Ker luksemburška ustava velja že več kot sto let, bomo v tem poglavju, poleg težav, s katerimi se je novonastala država takrat soočala, njen politični sistem, sodno vejo oblasti in organov, ki vplivajo na zakonodajo; bomo podrobneje obravnavali tudi ustavne spremembe. Nova ustava doslej ni bila sprejeta, je bila pa sedanja ustava večkrat spremenjena. V magistrskem delu bomo analizirali nekatere sodne prakse ustavnega sodstva, ki so povezane s predstavljenim členom, in na koncu dela bomo v posebnem poglavju predstavili sodnih praks ustavnega sodstva in Evropskega sodišča za človekove pravice.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustave, ustavnost, Luksemburg, Nemčija, Avstrija, primerjalno ustavno pravo, ustavno pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 2465; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

9.
Vsiljene ustavne ureditve in njihove posebnosti
Žan Marinkovič, 2018

Opis: Tema magistrskega dela je predstavitev vsiljenih ustav in njihovih posebnosti. Začne se z uvodom v ustavno in ustavo primerjalno pravo, kar močno pripomore pri nadaljnjem razumevanju. Sledi delitev na oktroirane in vsiljene ustave. Oktroirane ustave so starejše, z eno svetlo izjemo monaške ustave, iz 19. in začetka 20. stoletja. Vsiljene so bile s strani vladarja. Na drugi strani imamo novejše, povojne ustave, vsiljene s strani k miru stremečih zmagovalcev ali mednarodnih organizacij. Podrobno so analizirane oktroirane ustave 19. in 20. stoletja. Predstavljene so njihove podobnosti, klasične značilnosti in razlike med njimi. Predstavljene so okoliščine njihovega sprejema in podrobno analizirane tudi njihove preambule. Ugotovljen je namen oktroiranih ustav in postopek njihovega sprejema. Sledijo povojne vsiljene ustave; Bosna in Hercegovina, Nemčija in Japonska. Pri vseh je predstavljena ustava, njene spremembe, sodišče za presojo ustavnosti in pomembnejše ustavnosodne odločbe. V magistrskem delu so zagovarjane tri hipoteze: 1) Vsiljene ustave so posledica vojne. 2) Vsiljene ustave ostanejo dolga leta nespremenjene. 3) Vsiljene ustave dosežejo svoj namen in cilj. V zaključku so predstavljene ugotovitve magistrskega dela. Japonska in Nemčija sta kljub vsiljenosti ustave zelo uspešni, Bosna in Hercegovina pa daleč od demokratične in pravne države. Vsiljene ustave so posledica vojne in delno dosežejo svoje cilje in namen. Delno je mogoče potrditi tudi, da dolgo časa ostanejo nespremenjene (izjema je Nemčija).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: turška ustava, poljska ustava, avstrijska ustava, vsiljene ustave, oktroirane ustave, ustavni sistemi, ustavne ureditve, ustavno pravo
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 2046; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (932,94 KB)

10.
Razvoj ameriške ustavnosti
Anastasia Lugovskaya, 2018

Opis: Diplomsko delo obravnava okoliščine, pri katerih je prišlo do nastanka in oblikovanja ustave ZDA v takšni obliki, v kakršni jo poznamo danes. Ker razvoj ustave predvsem apelira k dejstvom in dejanjem iz preteklosti, večji obseg te naloge predstavlja zgodovinski pregled oziroma opisovanje in analiza dogodkov v zgodovini ZDA, ki so pripeljali ali vplivali na oblikovanje ustave ZDA. Namen diplomske naloge je torej ugotoviti okoliščine nastanka in razvoja ameriške ustavnosti, njeno izoblikovano naravo ter njen vpliv na zvezni in državni pravni sistem ZDA. Na podlagi tega lahko opredelimo cilje diplomske naloge. Ti so namreč: 1) opredeliti okoliščine, ki so pripeljale do sprejema ustave; 2) spoznati miselnost avtorjev ustave 3) razkriti in analizirati glavne določbe ustave; 4) analizirati razvoj ustave od 18. stoletja naprej (tukaj je mišljena analiza amandmajev, ki so hkrati izraz in dokaz razvoja ustave); 5) predstaviti karakteristiko sodobne ustavnosti ZDA. Metodološka osnova raziskovanja so induktivno-deduktivna metoda, metoda analize, deskripcije in kompilacije. Diplomska naloga je razdeljena na štiri poglavja. Prvo poglavje se nanaša na opis nastanka ZDA kot ločene države in pretvarjanja v konfederacijo. Drugo poglavje vključuje postopek priprave in oblikovanja štirih členov ustave, ki so temeljni del državnega dokumenta. Temu sledi strukturna karakteristika in analiza členov ustave, vključno z dodatnimi členi, sprejetimi od 18. stoletja do danes. Zadnje poglavje predstavlja analizo vloge ustave v pravnem sistemu oziroma kako ustava vpliva na pravni red ZDA.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustave, ratifikacija, pravni red, Združene države Amerike, ameriška ustavnost, federalizem, demokracija, ustavno pravo
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 2674; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh