1. Pravo EU kot zgornja premisa v upravnem sporu : magistrsko deloKatja Kališek Hriberšek, 2022, magistrsko delo Opis: Upravni spor je sodni postopek, ki posameznika varuje pred oblastnim delovanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki s svojo (monopolno) odločitvijo posegajo v njegov pravni položaj. Posameznik, ki izkaže svoj pravni interes in ta izhaja neposredno iz pravne norme, ima možnost, da svoj pravni interes zavaruje. Sodniki, ki odločajo o zakonitosti in pravilnosti izpodbijanih dokončnih posamičnih upravnih aktov, so pri svojih odločitvah vezani ne le na Ustavo in zakone, temveč tudi na pravo EU, zato je v tem magistrskem delu postavljena hipoteza, da je pravo EU zgornja premisa sojenja v upravnem sporu, namenjena raziskovanju stališč Ustavnega sodišča Republike Slovenije do prava EU. Ali sodišča uporabljajo tudi najpomembnejši mehanizem za enotno uporabo prava EU kot zgornje premise, ali so pri tem zadržana, je druga hipoteza, ki bo prav tako raziskana s strani stališč Ustavnega sodišča. Pri raziskovanju zastavljenih hipotez ne pričakujem omejitev. Pravni red EU namreč lahko obstane le tako, da vse države članice spoštujejo in varujejo pravni red EU. Pri tem sta zelo pomembni predvsem dve načeli, ki ju odločno brani tudi Sodišče EU, to sta neposredna uporaba prava Unije in primarnost prava EU nad nacionalnim pravom.
Ključne besede: upravni spor, ureditev upravnega spora, ustavno varstvo pravic, pravo EU, Sodišče EU, postopek predhodnega odločanja
Objavljeno v ReVIS: 04.01.2023; Ogledov: 1171; Prenosov: 49
 Celotno besedilo (657,18 KB) |
2. Varstvo osebnih podatkov zaprtih oseb : magistrsko deloGoran Narić, 2022, magistrsko delo Opis: Pravica do varstva osebnih podatkov kot ena od temeljnih človekovih pravic izvira iz Ustave Republike Slovenije. Pripada vsakomur ne glede na njegov položaj. Zbiranje in obdelava morata biti določena z zakonom. Vsak ima možnost, da se seznani z zbiranjem njegovih osebnih podatkov in zahteva sodno varstvo v primeru zlorabe. Skozi magistrsko delo nazorno prikažemo razvoj pravice do varstva osebnih podatkov in ključno vlogo mednarodnih organizacij pri tem. Poudarek skozi celotno delo je posvečen številnim primerom, ki so pomembno vplivali na razvoj in zavarovanje pravice, tako pred Evropskim sodiščem za človekove pravice kot v ključnih primerih pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Podrobneje si ogledamo vpliv prava Evropske unije kot lastne veje prava, ki se zaradi svoje specifičnosti loči od mednarodnega prava in v okviru nacionalnih pravnih redov nastopa kot nadnacionalno pravo. Pomemben vpliv pri razvoju evropskega prava igra Sodišče Evropske unije, kjer si ogledamo pomembnejše sodbe, ki so vplivale na razvoj in krepitev evropskega prava. V zadnjem delu pod drobnogled vzamemo pravno urejenost varstva osebnih podatkov zaprtih oseb v naši državi in primerjamo pravno urejenost področja z državo, ki ima veliko daljšo tradicijo varovanja osebnih podatkov (Nemčijo) ter nekdanjo skupno državo (Hrvaško), ki je kot zadnja članica vstopila v evropsko integracijo in se podvrgla njenemu pravnemu redu.
Ključne besede: ustavno varstvo, načelo zakonitosti, mednarodno pravo, evropsko pravo, varstvo osebnih podatkov zaprtih oseb
Objavljeno v ReVIS: 14.12.2022; Ogledov: 1057; Prenosov: 64
Celotno besedilo (677,98 KB) |
3. Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, njena oporočna sposobnost in volilna pravica : magistrsko deloPetra Mikić, 2022, magistrsko delo Opis: Leta 2019 je v veljavo stopil Družinski zakonik (DZ), ki je na področje družinskopravne zakonodaje prinesel številne novosti in spremembe, med drugim tudi glede skrbništva za odrasle osebe, saj je ukinil predhodno aktualni institut odvzema poslovne sposobnosti ter postopek glede tega in ga nadomestil s postopkom postavitve osebe pod skrbništvo za odrasle, kar je bistvena sprememba na tem področju, saj tako skrbništvo za odrasle osebe od dne veljave DZ ni več posledica odvzema poslovne sposobnosti fizičnemu subjektu. Izpostaviti gre, da skrbništvo za odrasle osebe predstavlja izjemno občutljivo področje, ki se nanaša na družbeno skupino, katere dobrobit v smislu zavarovanja njihovih človekovih pravic in temeljenjih svoboščin, zahteva prizadevanje k ureditvi, ki zagotavlja najvišjo možno zagotovitev pravne varnosti ter zavarovanja pravic in koristi oseb, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe kot družbene skupine. Sama uveljavitev DZ je prinesla spremembe, ki zagotavljajo večjo pravno varnost za osebe, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe v Republiki Sloveniji in za tiste, o katerih teče postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, pa vendar je namen tega magistrskega dela izpostaviti množične pomanjkljivosti trenutne ureditve tega področja znotraj pravnega reda RS. Razlogi za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo so različni, zato si je potrebno prizadevati k individualni obravnavi vsakega primera posebej glede na njegove okoliščine in psihofizično stanje (potencialnega) varovanca. Trenutna pravna ureditev predstavlja številne izzive glede trajanja skrbništva nad odraslo osebo, presojanjem njenih zmožnosti veljavnega sklepanja pravnih poslov skozi čas trajanja skrbništva, pomanjkljivosti v zakonodaji pa prestavljajo tudi nastanek problematike v tem magistrskem delu glede presojanja oporočne sposobnosti in sposobnosti uresničevanja volilne pravice oseb, ki so postavljene pod skrbništvo za odrasle osebe
Ključne besede: skrbništvo za odrasle osebe, oporočna sposobnost, volilna pravica, dedno pravo, družinsko pravo, ustavno pravo, dedovanje, človekove pravice, medicinsko izvedenstvo
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2022; Ogledov: 1008; Prenosov: 120
Celotno besedilo (909,74 KB) |
4. Odnos med notranjim in mednarodnim pravom v ustavni ureditvi Republike Slovenije : diplomsko deloTijana Pejović, 2021, diplomsko delo Opis: Mednarodno pravo je horizontalni pravni sistem, ki temelji in ureja predvsem odnose in obveznosti med neodvisnimi in suverenimi državami. Suverene države določajo svoj pravni red navznoter, z mednarodnim pravom pa določajo medsebojne odnose. Mednarodno pravo bo veljalo takrat, ko ga bo država z ratifikacijo prenesla v svoj pravni red. Teoretiki so razvili dva temeljna pogleda, katera pravila veljajo in katero bo prevladalo v primeru konflikta med njima, ki veljata še danes. Iz določbe 8. člena Ustave RS izhaja temeljno izhodišče slovenske ureditve, in sicer da sta notranje in mednarodno pravo ločena pravna sistema in vzporedno obstoječa. Slovenija ima torej dualistični odnos do mednarodnega prava, kar pomeni, da ima dva pravna reda, in sicer slovenski in mednarodni. Da mednarodno pravo vstopi v nacionalni red, je za to potrebna ratifikacija. Ali bo država sprejela monistični ali dualistični odnos, je odvisno od ustavnega reda vsake države. V primeru dualističnega koncepta, kjer mednarodno pravo postane del notranjega prava, je treba mednarodno pravo prenesti, in sicer s transformacijo ali adopcijo. Ustavno sodišče presoja skladnost zakonov in drugih predpisov. Namen presoje ustavnost mednarodne pogodbe je preprečiti, da bi bila v notranji pravni red prenešena mednarodna pogodbena obveznost, ki je v nasprotju z ustavo. Zakonodajalec je dolžan pravni red uskladiti z mednarodnim pravom, saj če mednarodnopravna določila niso usklajena z ustavo, so brez pravnih učinkov. Mednarodno pravo torej ločujemo od notranjega prava, vendar sta v neposredni povezavi in skupaj tvorita celovit pravni sistem
Ključne besede: mednarodno pravo, odnos, mednarodne pogodbe, ratifikacija, ustavno sodišče.
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 1436; Prenosov: 107
Celotno besedilo (754,35 KB) |
5. Standardi ustavnih ureditev držav "novih demokracij" : magistrsko deloMateja Cep, 2021, magistrsko delo Opis: Demokracija je kot vsi družbeni pojavi, interpretativen pojem, katerega vsebina je odvisna od institucionaliziranih praks. Oblikovanje ustavnih sistemov je za državo eden izmed bistvenih temeljev, ki morajo biti trdno in kvalitetno postavljeni. Na teh temeljih se namreč uresničujejo ustavne vrednote v praksi. V začetku devetdesetih let so se države družbeno in politično transformirale. Krog držav, ki ga bomo skozi magistrsko delo analizirali, tudi skozi sodno prakso njihovih ustavnih sodišč, uvrščamo med države ''novih demokracij''. To so Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Kazahstan, Kirgizistan, Mongolija, Ruska federacija, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan. Navedene države so se bistveno geografsko in politično spremenile po razpadu Sovjetske zveze.1 Vzpostavitev trajnega miru, po koncu vojne je bil ideal, ki so ga začele vztrajno zasledovati vse države, hkrati pa so se izbrane države znašle pred pomembno nalogo, ki jo prinese sprejetje ustave za državo. Skozi magistrsko delo bomo natančno pregledali izbrane države in strnili bistvene standarde, ki jih zasledujejo skozi pravni sistem. Določnost in jasnost pravnih norm namreč bistvena za uvajanje učinkovitega sistema. Novoustanovljene države se srečujejo tudi s potrebami na novoustanovljenih demokratičnih vrednot, ki se srečajo s splošnimi, že ustaljenimi demokratičnimi vrednotami.2 Pri oblikovanju pravne države imajo pomembno vlogo tudi posvetovalne institucije, ki pomagajo mladim demokracijam s sodelovanjem in deljenjem izkušenj. Kot univerzalni dejavnik demokratizacije družbe in države, organi za ustavno presojo veljajo za ključni člen družbe in pravne države, zato bomo analizirali tudi njihovo vlogo in bistven doprinos pri oblikovanju ustave.3
Ključne besede: ustavno pravo, države novih demokracij, ustavni standardi, beneška komisija, evrazijsko združenje organov za presojo ustavnosti
Objavljeno v ReVIS: 09.07.2021; Ogledov: 1215; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,51 MB) |
6. Politično pravo na Slovenskem : diplomsko deloBlaž Babič, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je začrtano samostojno polje pravne znanosti - politično pravo, ki je bilo na Slovenskem zaradi teh ali onih razlogov neustrezno spregledano oziroma delno pripisano polju, ki se mu ponavadi pravi ustavno pravo, redkeje državno pravo, pa tudi polju človekovih pravic (še posebej političnih). Avtor se prek osnovnih definicij spoprime s samim pojmom, zaokroženostjo političnega prava v širšem in ožjem pomenu, predvsem pa pripravi seznam zakonodaje in posredno tudi literature, ki pride v poštev pri vzpostavitvi samostojnega predmeta, bodisi kot pedagoškega ali zgolj akademskega, nenazadnje pa prek konkretnih primerov pojasni, kako taka vzpostavitev za sabo povleče tudi določene praktične posledice. V zgodovinskem delu avtor odpre in dokaže glavne pomanjkljivosti v dosedanjem tradicionalnem pojmovanju in predstavljanju slovenske zgodovine, hkrati pa prav pravne vsebine izpostavi kot eno ključnih orodij za pričakovano prevrednotenje le-te. Verjetno najpomembnejši in najbolj praktičen del naloge pomeni pregled "gordijskih vozlov", za katerih izčiščevanje si je avtor vzel slabega četrt stoletja, da je v praksi preveril ter posredno potrdil njihovo strateško pomembnost. Ustavno sodišče je izpostavljeno kot torišče številnih politično-pravnih vprašanj, prav njegova vloga pa se izkaže kot ključna pri analizi ravni demokratičnosti in legitimnosti političnega sistema v Sloveniji.
Ključne besede: politično pravo, slovenska zgodovina, ustavno sodišče, neposredna in posredna demokracija, mediji
Objavljeno v ReVIS: 22.06.2021; Ogledov: 4675; Prenosov: 268
Celotno besedilo (607,19 KB) |
7. Imuhar in tuareška država Azawad - vloga naroda in njegove identitete v mednarodnem in islamskem pravu : doktorska disertacijaMira Delavec Touhami, 2020, doktorska disertacija Opis: Preučevanje Tuaregov kot naroda, njihove identitete in pravice do samoodločbe temelji na predpostavki, da so Tuaregi na osnovi zgodovinskih, jezikovnih in kulturnih dejstev narod, ki so jim bile odvzete številne pravice z vsiljenim nastankom novih držav sredi 20. stoletja v Severni Afriki. Pravice, ki naj bi bile zapisane v ustavah teh državah, se v praksi večinoma ne izvajajo. Tuareška država Azawad, ki mednarodno ni priznana, je nastala leta 2012 na ozemlju Tuaregov. Pravico do samoodločbe MNLA utemeljuje, da je država Mali nad njimi od leta 1960 izvajala grobe kršitve človekovih pravic, zaradi česar so bili primorani zapuščati svoje domove in se seliti tudi v sosednje države. Ob analizi opravljenih intervjujev in anket med Tuaregi je bilo ugotovljeno, da je mednarodna praksa, zlasti tista, ki je bila pod vplivom neuvrščenih držav, šla po poti, da se dekolonizacija izvede kot uveljavljanje pravice do samoodločbe na temelju tistih entitet, ki so jih ustvarile kolonialne metropole. Uveljavljena praksa je prizadela tudi Tuarege, saj so bile upoštevane meje nekdanjih kolonialnih enot. Afriške države so pričele uveljavljati pravico do samoodločbe pod vplivom dogajanj v Evropi, ko se je sprejelo stališče, da uresničevanje pravice do samoodločbe naroda ni samo dekolonizacija.
Ključne besede: Tuaregi, pravica do samoodločbe, identiteta naroda, ustavno pravo, islamsko pravo
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2021; Ogledov: 1634; Prenosov: 147
Celotno besedilo (3,57 MB) |
8. Pojem nepisane ustave : magistrsko deloNina Fridl, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je predstavljen pojem nepisane ustave. Tako pisana kot nepisana ustava služita kot ključni varovalki človekovih pravic. S formalnega vidika je ustava najvišji pravni akt, s katerim morajo biti usklajeni vsi ostali pravni akti (zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni pravni akti). Večina ustav je kodificiranih, lahko pa so tvorjene iz različnih posamičnih aktov, ki so nastali na podlagi običajev in precedensov in bili v pisno obliko pretvorjeni kasneje, znotraj pomembnejših sodnih odločitev, odločb oz. statutov. Nepisane ustave so se pojavile relativno zgodaj, ko so ljudje bodisi ustno bodisi preko preprostih zapisov ohranjali temeljna pravila, ki so predstavljala okvir za lažjo vzpostavitev reda znotraj posamične družbe. Nenapisana ustava plemena Irokezov po mnenju mnogih strokovnjakov predstavlja temeljno osnovo za izgradnjo današnjega močnega konstitucionalnega sistema Združenih držav Amerike. Izhajajoč iz Magne Charte Libertatum so tudi Britanci postavili trdne temelje za eno najobsežnejših nekodificiranih ustav. Prednost gibkih ustav je v njihovi prilagodljivosti, kar botruje dejstvu, da imajo ustavni sistemi močno zgodovinsko zaledje, ki je narekovalo njihovo obliko in sam obstoj. Z razvojem sodne prakse, ki je močno zaznamovala razvoj ostalih, pozneje razvitih ustavnih sistemov, je nepisana ustava predstavljala zibelko mnogim sodobnim demokratičnim institucijam. S precedenčnimi primeri in močnim teoretičnim zaledjem in tolmačenjem pomen pisane ustave marsikje prednjači pred togo pisano ureditvijo, saj zapolnjuje veliko pravnih praznin. V magistrskem delu želimo raziskati, ali nepisana ustava predstavlja poglavitno oviro pri varovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Ključne besede: nepisana ustava, Magna Charta Libertatum, ustavno pravo, irokeška ustava, sodna praksa, Ustava Združenih držav Amerike
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2020; Ogledov: 2405; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1,49 MB) |
9. Prepoved suženjstva in novodobno suženjstvo : magistrsko deloKaja Kramar, 2018, magistrsko delo Opis: Zadnji dve stoletji in pol sta bili priča izredni spremembi v dojemanju in sprejemanju pojma suženjstva. Vzroki, ki so skozi zgodovino pripeljali do prepovedi suženjstva, so različni. Rečemo lahko, da se s prepovedjo suženjstvo v svetu ni končalo, temveč je dobilo nove razsežnosti in oblike. Današnje suženjstvo je globalizirano, kar pomeni, da so si oblike suženjstva v različnih delih sveta vedno bolj podobne. Vedno bolj so si podobni načini izkoriščanja, ki jih uporabljajo izkoriščevalci, in vloga, ki jo v državnih ekonomijah zasedajo sužnji % da jim prinašajo dobiček. Dejstvo je, da so rasne razlike med ljudmi oziroma rasna pripadnost ljudi, ki so zasužnjeni, v primerjavi z zgodovino vse manj pomembne. Dobički, ki jih prinaša zasužnjevanje, so danes mnogo večji, kot so bili nekoč; poleg tega je cena sužnjev v primerjavi s časom pred prepovedjo suženjstva mnogo nižja. Sužnji so v modernem času potrošno blago, vežejo jih krajša razmerja z izkoriščevalci, medtem ko je suženjstvo v preteklosti običajno pomenilo dosmrtno razmerje. Cene sužnjev so v primerjavi s preteklostjo toliko nižje, da je na trgu več ponudbe kot povpraševanja. Poleg tega se njihova delovna sposobnost ni zmanjšala, kar pomeni, da lahko izkoriščevalci danes z enakim oziroma manjšim vložkom ustvarjajo večje dobičke. S tem se je ustvarila dobičkonosnost suženjstva. Lahko bi celo rekli, da so bili sužnji nekoč dragocene naložbe, zaradi česar so njihovi lastniki bolje skrbeli za njihovo zdravje, medtem ko so danes zamenljivi, potrošni. Poniževalna in kaznovalna funkcija se izgubljata v naprednejših državah, medtem ko v manj razvitem svetu lahko še vedno ostajata celo v enakem obsegu. Zanesljivi podatki o obstoju teh funkcij ne obstajajo iz razlogov, kot so neprijavljanje dejanj, neizobraženost ali nezmožnost žrtev in vpletenost držav samih v tovrstno izkoriščanje oziroma splošno zanikanje obstoja problematike. Zaradi globalizacije in njenih posledic so se pojavile nove oblike suženjstva. Najpomembnejši vzrok za to so velike razlike med revnimi in bogatimi, revščina in slaba izobrazba ter posledično povečevanje ranljivosti določenih skupin ljudi, ki so zaradi tega bolj izpostavljene. Države se problematike suženjstva lotevajo s preventivnimi dejavnostmi, kot je ozaveščanje in izobraževanje potencialnih žrtev in drugih oseb, ki so v stiku z žrtvami oziroma potencialnimi žrtvami, ter s kurativo, kot je sankcioniranje in preiskovanje kršitev.
Ključne besede: suženjstvo, prisilno delo, dolgovna odvisnost, prisilne poroke, trgovina z ljudmi, prepoved suženjstva, Društvo Ključ, primerjalno ustavno pravo, mednarodno pravo
Objavljeno v ReVIS: 11.03.2020; Ogledov: 3072; Prenosov: 211
Celotno besedilo (1,32 MB) |
10. |
