1. Možne zlorabe umetne inteligence v študijskem procesu : poročilo o raziskovalni nalogiSrečo Zakrajšek, 2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Opis: V okviru projekta Uporaba umetne inteligence (ChatGPT) pri predmetu Vodenje in organizacija medijske produkcije na FUDŠ smo pripravili raziskavo, s katero smo poskušali opredeliti možne zlorabe umetne inteligence v študijskem procesu. S to raziskavo smo nadaljevali in nadgradili naše raziskovalno in praktično delom tem področju iz preteklega študijskega leta.
Opravili smo literaturni pregled stanja, teoretičnih raziskav in poročil o praktičnih problemih in rešitvah. Na podlagi tega smo pripravili tudi anketo med študenti, s katero smo poskušali izvedeti čim več konkretnih podatkov in predlogov od študentov, ki UI aktivno uporabljajo v študijskem procesu.
Rezultati naše raziskave kažejo, da študenti poznajo možne zlorabe UI v študijskem procesu, in tudi predlagajo določene ukrepe, da se to omeji ali prepreči, saj lahko vpliva negativno na študijski proces in povzroča razlikovanje med študenti.
Ključne besede: ChatGPT, umetna inteligenca, zlorabe umetne inteligence, medijska produkcija, visokošolsko izobraževanje
Objavljeno v ReVIS: 21.01.2025; Ogledov: 246; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (713,07 KB) |
2. Ustvarjalnost umetne inteligence (ChatGPT) v medijski produkciji : poročilo o raziskovalni nalogiSrečo Zakrajšek, 2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Opis: Raziskava se osredotoča na preučevanje vpliva umetne inteligence (UI) na ustvarjanje medijskih vsebin, pri čemer proučuje njen potencial za ustvarjalnost in sodelovanje z ljudmi. Ugotavlja, da UI že zdaj ustvarja kakovostne medijske izdelke, vendar njena ustvarjalnost temelji predvsem na rekombinaciji obstoječih vzorcev, kar omejuje njen inovativni potencial. Sodelovanje med človekom in pa UI pa omogoča sinergijo, ki lahko na nekaterih področjih tudi presega ustvarjalne zmožnosti posameznika, saj združuje hitro generiranje idej in človeško intuicijo.
Kljub obetavnim možnostim uporabe UI raziskava poudarja pomen etičnega nadzora in ohranjanje človeškega vpliva pri ustvarjanju vsebin, da se zagotovi ustrezna kakovost, smiselnost in uporabnost. Prav tako preučuje priložnosti za vključevanje UI v izobraževalne procese, ki spodbujajo ustvarjalnost, kritično razmišljanje in odgovorno uporabo tehnologije. Naloga tako prispeva k razumevanju vloge UI v medijski produkciji ter njenem potencialu in omejitvah pri oblikovanju prihodnosti, ustvarjalnosti in inovacij.
Ključne besede: ChatGPT, umetna inteligenca, ustvarjalnost UI, medijska produkcija, visokošolsko izobraževanje
Objavljeno v ReVIS: 21.01.2025; Ogledov: 305; Prenosov: 4
Celotno besedilo (514,29 KB) |
3. |
4. Analiza števila vpisov v visokošolsko izobraževanje v obdobju 10 letRina Mazreku, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava izobraževanje mladih v zadnjih 10 letih, razliko v številu vpisanih v zadnjih 10 letih in morebitne vzroke za nadaljevanje ali ne nadaljevanje izobraževanja.
V teoretičnem delu smo opredelili izobraževanje na splošno, pomen visokošolskega izobraževanja in visokošolski sistem v Sloveniji, prav tako smo opredelili člen zakona o visokem šolstvu in predstavili vpisne postopke. Natančneje smo opredelili motivacijo in vlogo staršev ter vpliv na izobraževanje mladih.
Po teoretičnem sledi empirični del, s katerim smo dosegli cilj diplomskega dela. S pomočjo Statističnega urada RS smo pridobili želene podatke. Nato smo s tehniko intervjuvanja uspešno opravili tri intervjuje. Na koncu smo podali svoje ugotovitve in zaključek.
Ključne besede: izobraževanje, visokošolsko izobraževanje, študenti, mladi, Slovenija.
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2023; Ogledov: 996; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,28 MB) |
5. |
6. |
7. Spodbujanje ustvarjalnih dosežkov študentov : diplomska nalogaAldijana Dizdarević, 2011, diplomsko delo Opis: Ustvarjalnost na prvi pogled ljudje predvsem povezujemo z umetniki in znanstveniki, vendar
pa ima ustvarjalnost velik pomen na veĉ razliĉnih podroĉjih. Eno takih podroĉij je tudi
izobraţevanje, ki ĉloveka spremlja celo ţivljenje. Zaĉne se ţe v otroštvu, ko otrok spoznava
svet okoli sebe na svoj naĉin, in nadaljuje z vstopom v strokovno izobraţevanje, ki ga nudijo
institucije kot so osnovne, srednje in visoke šole. Nato pa ĉlovek svoje pridobljeno znanje
nadgrajuje z izkušnjami v sluţbi in osebnem ţivljenju. Med znanjem in izkušnjami pa se
najde tudi mesto za ustvarjalnost, ki se skriva v vsakem posamezniku, za katero pa le-ta
potrebuje neko spodbudo, to je motivacijo, ki je lahko tako zunanja kot tudi notranja. Zato vse
bolj prihajamo do spoznanja, da vlaganje v ustvarjalne in inovativne sposobnosti mladine
predstavlja dolgoroĉno naloţbo za prihodnost. To pomeni, da v današnjem ĉasu izobraţevalne
institucije dajejo ustvarjalnosti vse veĉji pomen in na podlagi tega uvajajo razliĉne naĉine, s
katerimi skušajo motivirati ustvarjalne in nadarjene. Prav zaradi pomembne vloge, ki jo ima
ustvarjalnost pri razvoju in izobraţevanju sem se odloĉila, da razišĉem in predstavim naĉine
spodbujanja ustvarjalnosti pri študentih na treh razliĉnih fakultetah v Sloveniji. S pomoĉjo
primerjave naĉinov spodbujanja ustvarjalnosti pa sem oblikovala model predlogov in
pravilnika za Fakulteto za uporabne druţbene študije, ki bi lahko bili uporabni za nadaljnji
razvoj fakultete.
Ključne besede: ustvarjalnost, motivacija, ustvarjalni dosežki, visokošolsko izobraževanje, študentje
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 2553; Prenosov: 52
Celotno besedilo (501,32 KB) |
8. Vloga tolmača za slovenski znakovni jezik v procesu visokošolskega izobraževanja gluhih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaVlasta Vrtačič, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je izpostavljena vloga tolmača slovenskega znakovnega jezika na
področju visokošolskega izobraževanja gluhih. To področje predstavlja za tolmača velik izziv,
saj zahteva posebna znanja in veščine, ki naj bi jih pridobival z osnovnim in nadaljnjim
izobraževanjem. Za boljše razumevanje problemov, s katerimi se srečuje tolmač pri svojem
delu, so v teoretičnem delu najprej podane definicije gluhote, njen vpliv na psiho-socialni
razvoj posameznika ter njegov način komunikacije. Znakovni jezik je najrazvitejša oblika
sporazumevanja gluhih, zato je predstavljen njegov zgodovinski razvoj in problematika
uresničevanja pravice do izobraževanja v znakovnem jeziku pri nas in v tujini. Sprejetje
Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika je odprlo pot novemu poklicu −
tolmaču/tolmačici slovenskega znakovnega jezika, za katerega izobraževanje in certificiranje
skrbi Zavod združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik. Dana je primerjava
izobraževanja tolmačev pri nas in v ZDA in Veliki Britaniji. Predstavljeni sta tudi dve tuji
študiji, ki proučujeta vlogo in učinkovitost tolmača na visokošolskem področju. V
empiričnem delu so na podlagi kvalitativne študije, narejene s pomočjo polstrukturiranih
odprtih intervjujev, raziskane težave tolmačev pri tolmačenju v visokošolskem okolju, vzroki
za le-te ter dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto tolmačevega dela, kot tudi strategije in
alternativne rešitve, ki se pojavljajo kot odgovori na aktualno problematiko. Rezultati raziskav
so bili primerljivi s tujimi izsledki; da bi tolmač lahko kvalitetno opravljal svoje delo, naj bi
imel visokošolsko izobrazbo, vešč naj bi bil tako simultanega tolmačenja kot tudi tolmačenja
prilagojenega znakovnemu jeziku. Prilagoditi se mora tudi potrebam gluhih študentov, ki so
med seboj lahko zelo različni glede znanja znakovnega jezika in jezika večine, kot tudi
splošnega predznanja. Zelo pomembna je predpriprava tolmača na predavanja. Ugotavlja se,
da kljub optimalnim pogojem tolmač ne more v celoti nadomestiti neposrednega stika med
profesorjem in študentom, zato se pojavlja potreba po dodatnih rešitvah, kot so zapisnikarstvo
in tutorstvo. Izsledki kvalitativne študije so nakazali specifične težave, s katerimi se srečujejo
naši tolmači in gluhi študentje. Te so pomanjkanje kretenj za strokovne izraze, potreba po
permanentnem izobraževanju tolmačev in neuresničevanje Zakona o uporabi slovenskega
znakovnega jezika s strani univerz.
Ključne besede: znakovni jezik, tolmač znakovnega jezika, izobraževanje tolmačev, tolmačenje znakovnega jezika na fakultetah, visokošolsko izobraževanje gluhih
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 2274; Prenosov: 67
Celotno besedilo (898,31 KB) |
9. |
