Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Odgovornost Evropske unije za stanje pravne in demokratične države v državah članicah
Anže Golub, 2017

Opis: Osnova za to delo, ki povezuje tri koncepte: demokracijo, vladavino prava in Evropsko unijo, je nastajala med našim celotnim študijem. Ti trije koncepti so nekoliko nejasni, saj nobenega izmed njih ne moremo jasno definirati, kaj točno je, vemo pa,kaj ni, in lahko potrdimo, da vsi trije obstajajo. To je glavni razlog za sestavo tega magistrskega dela, katerega celotno vsebino lahko strnemo v eno vprašanje: Kaj lahko Evropska unija naredi za razvoj demokratične in pravne države? Zanimanje za to tematiko izhaja iz težav,s katerimi se trenutno srečuje Evropska unija, kot so nepopolna Unija, grožnje in izstopi držav članic iz Unije ter drugi podobni dogodki, ki pretresajo sodobno Evropo. Magistrsko delo je plod temeljite analize ukrepov in mehanizmov, ki jih ima Evropska Unija na voljo za vzpostavitev demokracije in vladavine prava v državah članicah. V deluje najprej opravljena študija primerov treh držav članic, Poljske, Madžarske in Slovenije. Omenjene države so bile izbrane, ker sta bili v medijskem prostoru Poljska in Madžarska označeni za avtokratski. Slovenija je bila dodana iz osebnih vzgibov.Na primeru omenjenih držav članic smo naprej preverili,ali so demokratične in pravne, in nato še učinkovitost mehanizmov za varovanje demokracije in vladavine prava, ki so predstavljeni v nadaljevanju dela. Opravljena je tudi primerjava treh analiziranih članic z ostalimi državami EU, in sicer ali se tudi v kateri izmed drugih držav članic kažejo težave z obstojem demokracije in vladavine prava. Ta del magistrskega dela lahko služi tudi kot zelo dobra osnova za nadaljnje raziskovanje področja. Delo se zaključi z analizo in primerjavo ukrepov ter mehanizmov za varovanje demokracije in vladavine prava. Rezultati analize so uporabni predvsem za nadaljnje razvijanje ustreznih ukrepov in prikaz smeri integracije EU v prihodnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demokracija, vladavina prava, Evropska unija, Poljska, Madžarska, Slovenija
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2922; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

3.
Razsežnosti korupcije v slovenskem pravosodju
Matevž Tratar

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: korupcija, pravosodje, integriteta, ukrepi proti korupciji, odgovornost, vladavina prava
Objavljeno: 03.08.2018; Ogledov: 2966; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (689,14 KB)

4.
Reform of democracy and the rule of law in Slovenia
Jernej Letnar Černič, Matej Avbelj, Marko Novak, Dejan Valentinčič, 2019

Opis: The rule of law is the fundamental basis for the functioning of any constitutional democracy in a free and democratic state. It is a precondition for a person's self-fulfilment and a functioning economy. A strategic constitutional and actual priority for Slovenia is to lay the foundations for the functioning of a real rule of law, which need to be internalised by the people, both in the public and the private sector. The rule of law is a precondition for the functioning of all state systems, as well as its social subsystems, particularly the economy. Slovenia started its path towards the rule of law only after declaring independence in 1991. In adopting a new Constitution -- despite legal continuity from the previous state -- Slovenia accepted explicitly and with high political consensus the values of the rule of law and the protection of human rights, setting them at the top of its normative, constitutional and legal framework.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravna država, vladavina prava, politični sistemi
Objavljeno: 09.05.2019; Ogledov: 3210; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
Kako občine pri kategorizaciji cest na zasebnih zemljiščih kršijo ustavna načela in iz njih izpeljano načelo zaslišanja strank
Aleksandra Turk, 2022

Opis: Si predstavljate, da se vozite po občinski cesti, zemljišče, na katerem je ta cesta, pa je v zasebni lasti? Takšnih občinskih cest in poti, ki so jih občinski sveti z odloki kategorizirali, pravne razlastitve pa niso izpeljali, je v naši državi skoraj 15 tisoč kilometrov. Avtorica pričujočega članka zato išče pojasnila, kako je v pravični demokratični državi takšno množično kršenje človekovih pravic sploh mogoče. Kako so lahko lokalne skupnosti lastnike zemljišč, na katerih so občinske ceste in poti, dejansko razlastile, pravno pa ne? In kako so lahko ceste kategorizirale mimo vključitve lastnikov zemljišč v upravne postopke? Avtorica skuša pri iskanju pojasnil tudi potrditi predpostavke, kako bi lahko začela vsakokratna vlada v okviru nadzornih pooblastil ta sramotni madež polpretekle zgodovine brisati z zahtevami občinam o predčasni razrešitvi županov in občinskih svetov (hipoteza 1), poleg tega bi lahko množično kršenje človekovih pravic pri kategorizaciji občinskih cest preprečila s posebnim zakonom in finančno pomočjo občinam (hipoteza 2). Ne nazadnje; ena ključnih ovir za ureditev lastninskih razmerij pri kategorizaciji občinskih cest je manko finančnih sredstev za izplačilo odškodnin ali odkup zemljišč (hipoteza 3). Poleg tega občine niso sposobne brez dodatne strokovne pomoči urediti lastništva zasebnih zemljišč, na katerih so kategorizirale občinske ceste (hipoteza 4). Prav zato toliko bolj preseneča, da Ustavno sodišče RS od zakonodajalca ni zahtevalo zakonodajne ureditve tega področja, saj bi s tem lahko pretrgalo z množičnimi kršitvami temeljnih ustavnih načel in načela zaslišanja strank, ki ima v upravnih postopkih posebno velik pomen. (hipoteza 5)
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do zasebne lastnine, javna korist, kategorizacija občinskih cest, odkup zemljišča/razlastitev, kupnina/odškodnina, ustavna načela, načelo zaslišanja stranke, nespoštovanje ustavnih odločb, človekovo dostojanstvo, vladavina prava
Objavljeno: 19.08.2022; Ogledov: 690; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (729,79 KB)

6.
Spoštovanje vladavine prava v Evropski uniji
Teja Zrim, 2023

Opis: Vladavina prava je ena temeljnih vrednot Evropske unije, določenih v 2. členu Pogodbe o Evropski uniji. Spoštovanje vladavine prava je izrednega pomena, a med državami članicami vseeno prihaja do sistemskih kršitev le-te. Ko je leta 2015 na Poljskem oblast prevzela konservativna stranka PiS, je ta začela s spornimi reformami pravosodnega sistema. Podredila si je institucije, kot sta Ustavno sodišče ter Nacionalni sodni svet, prisilno je upokojila veliko število sodnikov, druge, ki niso odločali skladno s pričakovanji, pa disciplinsko preganjala. Ugrabljeno Ustavno sodišče s svojo sodbo neposredno nasprotuje načelu primarnosti prava Evropske unije, z isto odločbo je ugotovilo tudi neskladje prava Evropske unije z Ustavo Republike Poljske. Poleg poseganj izvršilne in zakonodajne veje oblasti v sodno oblast, je PiS omejila svobodo medijev, grobo je posegla tudi v pravice posameznikov. Zaradi kršitev vladavine prava, predvsem neodvisnosti sodstva, je bila večkrat obsojena pred Sodiščem Evropske unije. Poleg večkratne uporabe sodnega mehanizma iz 258. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Evropska komisija zoper Poljsko sprožila tudi politični postopek po 7(1). členu Pogodbe o Evropski uniji. Zaradi slabše uspešnosti obstoječih mehanizmov je bil uveden nov, finančni mehanizem, ki skrbi za zaščito finančnih interesov Evropske unije v primeru kršitev vladavine prava. Sklepno je predstavljen še soft law mehanizem Evropske komisije, letno poročilo o stanju vladavine prava. Ta služi kot dopolnitev že obstoječih, saj prikazuje največje izzive držav članic.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vladavina prava, Poljska, Evropska unija, mehanizmi, pravosodne reforme
Objavljeno: 20.06.2023; Ogledov: 450; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (905,45 KB)

7.
Pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti na primeru Republike Poljske in Republike Slovenije
Maša Pikon, 2023

Opis: Umetna prekinitev nosečnosti je postopek, s katerim se namerno prekine ali konča nosečnost. Redko katera tema ima toliko nasprotujočih si mnenj, ki so si v tako diametralnem nasprotju. Med ukrepi za preprečitev rojstva mora imeti prednost prevencija, splav naj bi bil le izhod v sili. Vseeno gre pri umetni prekinitvi nosečnosti za ukrep, ki je za posameznico zelo velikega pomena, saj predstavlja edini način, ki omogoči, da se prepreči rojstvo otroka po samem spočetju. V magistrskem delu je obravnavana pravica do umetne prekinitve nosečnosti v Republiki Sloveniji ter v Republiki Poljski. Prikazan je zgodovinski razvoj ter celotna pravna ureditev obravnavanega področja obeh držav s posebnim poudarkom na sodni praksi Ustavnega sodišča Republike Poljske, ki je v odločbi K 1/20 omejilo dostop do umetne prekinitve nosečnosti, s tem ko je možnost opravljanja umetne prekinitve nosečnosti v primerih, ko prenatalni testi pokažejo neozdravljivo bolezen zarodka ali njegovo hudo in nepopravljivo okvaro, razglasilo za neustavno. Posebno poglavje je namenjeno spoštovanju načela vladavine prava v obeh obravnavanih državah. V magistrskem delu je prikazana tudi ureditev umetne prekinitve nosečnosti v mednarodnem pravu. Stroge oblike prepovedi in kriminalizacije umetne prekinitve nosečnosti pripeljejo do tega, da se le-te ne opravljajo v varnem okolju z zdravniki, ampak v podzemlju, kjer je življenje ženske toliko bolj ogroženo. Namen tega dela je opozarjanje na ureditev, ki prepoveduje in nesorazmerno omejuje umetno prekinitev nosečnosti in neizogibne posledice, ki taki ureditvi sledijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, splav, Republika Slovenija, Republika Poljska, vladavina prava, mednarodno pravo človekovih pravic
Objavljeno: 27.06.2023; Ogledov: 377; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (807,64 KB)

8.
Spoštovanje vladavine prava v EU na primeru Republike Slovenije
Tanja Teršar, 2023

Opis: Vladavina prava je eno temeljnih načel EU, vendar se v zadnjih nekaj letih v nekaterih državah članicah, med njimi tudi v Sloveniji, pojavljajo izzivi na področju zagotavljanja spoštovanja vladavine prava, zaradi česar se zastavljajo vprašanja ali so ukrepi, ki jih EU predvideva za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava učinkoviti in zakaj kljub trudu Evropske komisije v državah članicah vseeno prihaja do kršitev oz. odmikov od vrednot EU. Med orodji za zagotavljanje in krepitev spoštovanja vladavine prava v državah članicah, ki so bila razvita in preizkušena v zadnjem desetletju, so sodni mehanizem skladno z 258. členom PDEU, postopek skladno s 7. členom PEU, okvir vladavine prava, ki ga lahko Evropska komisija sproži v primeru sistemskih groženj vladavini prava v državah članicah EU in vključuje pripravo poročila o vladavini prava ter podajo specifičnih priporočil državam članicam, in mehanizem pogojevanja koriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem načela vladavine prava skladno z Uredbo (EU) 2020/2092. Magistrsko delo se osredotoča na raziskovalni vprašanji kakšno je stanje vladavine prava v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami EU ter kako prepričljivo in uspešno se je na stanje vladavine prava v Sloveniji odzvala Evropska komisija v primerjavi z drugimi državami članicami EU. Analiza priporočil glede vladavine prava, ki jih je državam članicam v 2022 in 2023 na področjih pravosodnega in protikorupcijskega okvira, svobode in pluralnosti medijev ter sistema drugih institucionalnih zavor in ravnovesij podala Evropska komisija, kaže, da je Slovenija na splošno približno na sredini oz. se nekoliko bolj nagiba proti zgornji (boljši) polovici držav članic EU kljub identificiranim izzivom, kjer prevladujejo enkratne kršitve, ne pa sistemske grožnje vladavini prava. Medtem ko je Evropska komisija Sloveniji za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava podala nezavezujoča priporočila, se je strožje odzvala v primeru Madžarske in Poljske, proti katerima je bil sprožen postopek skladno s 7. členom PEU. Ta mehanizem ni ustrezno učinkovit v primerjavi z mehanizmom pogojevanja koriščenja sredstev EU skladno z Uredbo (EU) 2020/2092, ki je bil prepoznan kot učinkovitejše sredstvo za zagotavljanje napredka v prizadevanjih za zaščito vladavine prava v EU.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vladavina prava, Slovenija, Evropska unija, Evropska komisija, mehanizmi
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 245; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh