Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Dandanes se zdravstvene institucije vse bolj soočajo z izzivi, ki vključujejo staranje prebivalstva, hitre tehnološke spremembe, naraščajoče potrebe pacientov in fluktuacijo kadra. V tem kontekstu je učinkovito vodenje ključnega pomena za zagotavljanje kakovostne in dostopne zdravstvene oskrbe. Tradicionalni hierarhični modeli vodenja pogosto ne zagotavljajo zadostne prilagodljivosti, zato se vse bolj uveljavljajo inovativni pristopi, ki temeljijo na participativnem vodenju. V magistrskem delu smo raziskovali prisotnost hierarhičnega vodenja v slovenskih zdravstvenih domovih, aktualne izzive vodenja in možnosti za implementacijo inovativnih pristopov vodenja. Raziskava je temeljila na intervjujih z direktorji zdravstvenih domov ter anketnih vprašalnikih, namenjenih zaposlenim v teh institucijah. Ugotovitve raziskave potrjujejo prisotnost hierarhičnega vodenja v primarnem javnem zdravstvu, hkrati pa nakazujejo pripravljenost na prehod k bolj inovativnim modelom vodenja, kot so transformativno, podpirajoče in demokratično vodenje. Za izboljšanje delovanja timov in krepitev organizacijske učinkovitosti se kot ključne intervencije izpostavljajo kontinuirano strokovno izobraževanje kadra, sistematična priprava vodstvenega kadra na direktorske položaje ter aktivno sodelovanje zaposlenih v procesih odločanja. Decentralizacija zdravstvenih organizacij pri tem igra pomembno vlogo, saj ta omogoča boljšo prilagoditev lokalnim potrebam, povečuje odzivnost na specifične izzive skupnosti ter spodbuja avtonomijo in odgovornost. Tovrstni modeli vodenja prispevajo k večjemu zadovoljstvu tako pacientov kot zaposlenih, pri čemer slednji prepoznavajo potrebo po njihovi uvedbi v zdravstvene domove. Pri uveljavljanju inovativnih pristopov vodenja v zdravstvene domove ima Ministrstvo za zdravje osrednjo vlogo. Le z uspešnim vodenjem je mogoče doseči trajnostne spremembe v zdravstvenem sistemu.
Ključne besede: vodenje, hierarhično vodenje, inovativni pristopi, vključenost zaposlenih, Ministrstvo za zdravje
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2025; Ogledov: 118; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,49 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Poklici v zdravstveni negi so zahtevni zaradi dinamike stroke – nenehnih novosti in sprememb. Zato so za delavce v zdravstveni negi (še posebno vodje) dodatna izobraževanja izredno pomembna za ustrezno vodenje zdravstvenega tima. Vloga vodje je zelo zahtevna, saj mora imeti veliko pozitivnih lastnosti in jih znati tudi primerno uporabljati, znanje pa pridobivati ter nadgrajevati s formalnim in neformalnim izobraževanjem. Namen naše raziskave je preučiti poznavanje možnosti kontinuiranega izobraževanja na področju vodenja, namenjenega vodstvenim delavcem v zdravstveni negi v Sloveniji. Metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela in kvalitativni metodi raziskovanja. Potekala je do marca 2025. Kriterij za sodelovanje pri intervjuju je bila vodstvena funkcija v srednjem ali nižjem menedžmentu v zdravstveni negi, ki neprekinjeno traja vsaj eno leto (npr. vodja patronažne službe, vodja oddelka, reševalne enote …). V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, vsi so vodje (vodja oddelka, diplomirana medicinska sestra v vlogi vodje tima, vodja reševalne enote, vodja patronažne službe). Predhodno smo pridobili soglasje ustanove, v kateri smo opravljali intervjuje. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, od tega pet oseb ženskega in ena oseba moškega spola. Vsi intervjuvanci imajo visokošolsko izobrazbo. Dve osebi sta vodji oddelka, ostale štiri so glavne ali odgovorne medicinske sestre na oddelkih. Vsi intervjuvanci menijo, da je kontinuirano izobraževanje danes izrednega pomena, saj se vsakodnevno pojavljajo novosti oziroma spremembe, s katerimi se moramo zdravstveni delavci redno seznanjati in jih upoštevati. Vsi se tudi strinjajo s trditvijo, da bi se moral vsak dober vodstveni delavec v zdravstveni negi zavedati pomembnosti kontinuiranega izobraževanja in o tem seznanjati tudi sodelavce. Razprava: Iz podatkov, ki smo jih prejeli iz sodelujoče ustanove, je razvidno, da ima največ vodstvenih delavcev visokošolsko izobrazbo, manj pa magisterij ali specializacijo. V raziskavi smo ugotovili, da se vodstveni delavci na izobraževanja prijavljajo sami, kar pa je zaradi pomanjkanja kadra ali odsotnosti odobritve s strani delodajalca pogosto onemogočeno. Kljub temu nekaterim vodstvenim delavcem uspeva, da se dodatnih izobraževanj udeležujejo celo na mesečni ravni, vsi pa trdijo, da se pomena dodatnih izobraževanj, še posebno s področja vodenja dobro zavedajo.
Ključne besede: vodenje, menedžment, izobraževanje, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 332; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na načine vodenja projektov pri izgradnji avtocestne infrastrukture v RS, pri čemer se dela primerjava s procesi, ki jih opredeljuje knjiga "Project Management Body of Knowledge Guide – Sixth Edition". Kot primer projekta je podan projekt izgradnje protihrupnih ograj, ki se postavljajo na avtocestah v Sloveniji. Glavni cilj je podrobno predstaviti praktično uporabo projektnega managementa na praktičnem primeru ter poudariti ključno vlogo discipline projektnega managementa pri uspešni izvedbi gradbenih projektov v Sloveniji. Raziskava, narejena pri vsebini magistrskega dela, bo preverila hipotezo o vplivu obstoječe zakonodaje na spodbujanje izvajanja infrastrukturnih projektov v skladu z načeli priročnika Project Management Body of Knowledge (PMBOK). S tem ciljem bomo analizirali veljavno zakonodajo, preverili njeno skladnost s standardi PMBOK ter ocenili doslednost in morebitna odstopanja. Metode, uporabljene v raziskavi, vključujejo analizo zakonodaje, primerjavo s standardi PMBOK ter študijo primerov izvedenih infrastrukturnih projektov. Hkrati bomo proučili, ali uporaba omenjenih procesov, zlasti načrtovanje kakovosti, vpliva na izvedbo projekta izgradnje protihrupnih ograj na avtocesti v okviru pričakovanega. Rezultati magistrskega dela potrdijo obe hipotezi in cilji so doseženi. Uporaba projektnega managementa za infrastrukturni projekt poveča učinkovitost na vseh ravneh ter omogoča boljše vodenje projektov, rezultati pa lahko pripomorejo k povečanju pomena implementacije teh procesov na področju izgradnje infrastrukture in odpirajo možnosti za projektni pristop na tem področju. Magistrsko delo lahko služi kot vodič za podobne primere pri izgradnji državne infrastrukture, saj so procesi in zakonodaja podobni in omogočajo izvedbo drugih projektov z nekaterimi prilagoditvami.
Ključne besede: projektni management, prometna infrastruktura, protihrupne ograje, projektno vodenje, tveganja, stroški
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 406; Prenosov: 16
Celotno besedilo (4,23 MB)

Opis: V slovenski policiji je zaposlenih približno 80% policistov in približno 20% policistk. Kljub takim številkam le približno 3% policistk zaseda vodstvena delovna mesta. Čeprav zakonodaja primerno ureja prepoved diskriminacije in zagotavljanje enakopravnosti, še vedno obstaja neuravnoteženost zasedenosti vodstvenih delovnih mest v policiji po spolu. Policistke se v vlogi vodij srečujejo z mnogimi izzivi in dodatno energijo porabijo za razbijanje stereotipov in predsodkov, ne glede na to, da so enako sposobne vodenja kot policisti. Ugotovili smo, da bi bilo smiselno sprejeti določene ukrepe za izboljšanje stanja na tem področju.
Ključne besede: ženske, policija, vodenje, enakost, položaj žensk
Objavljeno v ReVIS: 31.01.2025; Ogledov: 437; Prenosov: 8
Celotno besedilo (166,67 KB)

Opis: V magistrskem delu raziskujemo uporabnost SAP projektnega sistema kot orodja za vodenje projektov. Učinkovito vodenje projektov je temelj uspešnega poslovanja, saj projekti predstavljajo glavna vodila razvoja subjekta, v primeru izvajanja projektov za zunanje naročnike pa tudi glavne vire prihodkov. Uporaba ustreznega informacijskega orodja za vodenje projektov je zato dandanes nujen element poslovanja subjekta, vendar orodje samo po sebi ni več dovolj, ponujati mora tudi integracijo z ostalimi informacijskimi orodji in druge konkurenčne prednosti. V okoljih, ki že uporabljajo SAP ERP kot svoj osrednji informacijski sistem, je smiselno analizirati prednosti uporabe SAP modula Projektni sistem (PS) kot takšnega orodja. Za tovrstno analizo pa je, tako z vidika prednosti, ki jih ta prinaša v okviru integracije z obstoječimi rešitvami, kot tudi z vidika učinkovite operativne uporabe, potrebno uporabo orodja in njegove možnosti povezav predstaviti, izvesti študijo primera ter izkušnje in zadovoljstvo preveriti s statistično analizo rezultatov anonimne ankete obstoječih uporabnikov različnih postavitev informacijskih rešitev za vodenje projektov. Magistrsko delo na podlagi uporabljenih raziskovalnih metod opisuje prednosti uporabe SAP PS modula za integrirano in učinkovito vodenje projektov, prikazuje prototipen primer v orodju izdelanega projekta ter njegovo integracijo z ostalimi področji poslovanja v okviru SAP ERP, na osnovi analize rezultatov ankete pa pokaže tudi zadovoljstvo uporabnikov, ki v takšnem okolju že delujejo in največje prednosti v razmerju do drugih orodij, ki jih nekateri anketiranci sicer uporabljajo. Delo je lahko v pomoč subjektu, ki pri svojem poslovanju že uporablja informacijski sistem SAP, pri izbiri ustreznega informacijskega orodja za vodenje projektov, na podlagi izdelane specifikacije pa lahko predstavlja tudi izhodišče za samo izvedbo implementacije SAP PS modula v informacijsko okolje subjekta.
Ključne besede: vodenje projektov, SAP PS, informacijski sistem, integracija, ERP, poslovni procesi, implementacija
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 458; Prenosov: 20
Celotno besedilo (5,57 MB)