Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
Ali lahko trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko pozitivno vpliva na evropsko gospodarstvo
Filip David Koler, 2019

Opis: V diplomskem delu je predstavljena trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko z vidika morebitnega negativnega oziroma pozitivnega vpliva na evropsko gospodarstvo. Trgovinska vojna se je začela v letu 2018, vendar pa pretekla zgodovina obeh držav in zaostreni diplomatski odnosi močno vplivajo na to, kako se Kitajska in ZDA odzivata na nihanje svojega gospodarstva ter na dejanja druga druge. Namen diplomske naloge je ugotoviti, na kakšen način bo ta trgovinska vojna vplivala na gospodarstvo Evrope. Slednje sem dosegel s pregledom trgovinske zgodovine obeh držav in zgodovine trgovinskih vojn. Na podlagi pridobljenih dejstev sem ocenili vpliv trgovinske vojne na evropsko gospodarstvo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: trgovinska vojna, carina, protekcionizem, trgovinski primanjkljaj, Smoot-Hawleyev zakon, WTO
Objavljeno: 05.03.2019; Ogledov: 2500; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (962,24 KB)

13.
14.
15.
Mednarodnopravna ureditev oboroženih spopadov
Nina Ribarič, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vojna, oborožen spopad, pravo, vojni zločin
Objavljeno: 18.06.2019; Ogledov: 2728; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (698,62 KB)

16.
17.
Temeljna načela sodobnega mednarodnega prava in prepoved uporabe oborožene sile v času 1. svetovne vojne
Nina Žitnik, 2020

Opis: Delo v prvem sklopu temelji na problematiki upravičenosti uporabe oborožene sile v današnjem času in v času prve svetovne vojne. Današnji čas opredeljuje sodobno mednarodno pravo z mnogimi pravnimi akti, ki vsebujejo natančna in jasna pravila o uporabi oborožene sile in imajo naravo ius cogens. Poleg mednarodnih pravil pa vsaka država predpisuje tudi svoja nacionalna pravila o delovanju oboroženih sil. Danes je uporaba oborožene sile več kot dovolj pojasnjena in razložena v mnogih pravnih aktih. V času prve svetovne vojne in po njej pravni akti, ki bi opredeljevali oboroženo silo, še niso obstajali, zaradi pomanjkanja le-teh niti ne moremo govoriti o tedanjih pravilih načela ius cogens. Velik zgodovinski premik je prinesel novosti in potrebo po sprejetju in po natančnejših določilih pravil, ki so danes obvezujoča za vse države, ki na kakršenkoli način vstopajo v medsebojne odnose. Drugi sklop diplomskega dela pa zahteva pojasnitev pravil ius cogens sodobnega mednarodnega prava, pravil, katera je prinesla sama potreba po njihovem zapisu, zaradi globljega in vse večjega sodelovanja med suverenimi državami.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prva svetovna vojna, uporaba oborožene sile, ius cogens, ius dispositivum, OZN
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 1409; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (402,76 KB)

18.
Razmislek o razlogih za drugo svetovno vojno
Vita Mavsar, 2021

Opis: V diplomskem delu se bomo posvetili razmisleku o razlogih za začetek druge svetovne vojne. Povzeli bomo dogajanje v obdobju med vojnama, ki je bilo zaznamovano s številnimi socialnimi in gospodarskimi spremembami. V nadaljevanju pa bomo temo diplomskega dela sprva obravnavali z vidika razlogov, kot so svetovna depresija, totalitarne ideologije, nemški militarizem, japonski militarizem ..., nato pa z vidika, ki mu ni bila posvečena tolikšna pozornost, kot so na primer vpliv vere, sama imperialistična ureditev vodilnih držav, ki so sodelovale v vojni, človek ter njegova vloga v vojni. Vzročna pot v konkretnem primeru je izoblikovana iz številnih razlogov, tako na prvi pogled očitnih kot tudi tistih prikritih. Skupek vseh teh razlogov, ki so sprožili nastanek druge svetovne vojne kaže na potrebo po večjem spoštovanju mednarodnega povezovanja in sodelovanja ter upoštevanju mednarodnega humanitarnega prava s katerim je možno zagotoviti varno življenje vseh prebivalcev v skrajnem primeru vojne. Menimo, da je razlog za nastanek druge svetovne vojne skupek številnih dejavnikov, tako tistih, ki so nam vsem na očeh, o katerih redno teče razprava, kot tistih prikritih, izredno aktualnih, ki še vedno bdijo nad nami in nas lahko, če bomo malomarni in nepazljivi, vodijo v ponovno katastrofo, kot se v zgodovini človeštva rado zgodi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: druga svetovna vojna, nemški militarizem, ekonomska kriza, imperializem, Versajska pogodba
Objavljeno: 10.06.2022; Ogledov: 517; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (836,09 KB)

19.
Londonski sporazum 1915
Naja Bogataj, 2022

Opis: Prva svetovna vojna, poimenovana tudi kot velika vojna, je eden od najpomembnejših zgodovinskih dogodkov sveta. Potekala je na evropskih tleh, vključile pa so se tudi druge države sveta. Takrat je v Evropi vladalo pet velesil, in sicer Velika Britanija, Francija in Rusija, ki so bile članice antantnih sil, ter Avstro-Ogrska in Nemčija, ki sta bili z Italijo, ki se je sama sicer imela za velesilo, povezani v centralnih silah. Velesile so se borile za ozemlje, za širitev svojega imperija tako na evropskih tleh kot na drugih celinah, v kolonijah. Italija, ki je imela kompleks manjvrednosti, je imela od nekdaj samo en cilj, to je razširiti svoje ozemlje in postati nepremagljiv imperij. Ker ji to ni uspelo na način kot ostalim velesilam, torej z vojaškimi napadi in okupacijo, je v začetku svetovne vojne posegla po drugačnem načrtu. Razglasila je nevtralnost, kar je pomenilo, da se v vojni ne bo borila za nikogar in je svojo vojaško moč tako rekoč ponudila tistim silam, ki ji bodo v zameno za pomoč v vojni ponudile več. Antantne sile so to izkoristile in Italiji ponudile večji del njenih ozemeljskih zahtev. Po tajnih pogajanjih so dogovor sklenile s podpisom Londonskega sporazuma aprila leta 1915. Podpis sporazuma je močno vplival na razvoj prve svetovne vojne, ena od posledic podpisa je bil vstop Italije v prvo svetovno vojno, ki je vojno napovedala svoji nekdanji zaveznici v centralnih silah, tj. Avstro-Ogrski. S podpisom sporazuma je bilo oškodovanih mnogo narodov; narodov, katerih ozemlje je bilo brez njihovega vedenja obljubljeno Italiji. Med njimi smo tudi mi, Slovenci, saj je veliko našega etničnega ozemlja ostalo onkraj meja, skupaj z našimi, tam živečimi rojaki.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prva svetovna vojna, velesile, pogajanja, tajni sporazum, Londonski sporazum
Objavljeno: 30.06.2022; Ogledov: 890; Prenosov: 0

20.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh