Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
Dileme sodobnega vojnega prava
Rudolf Leban, 2017

Opis: "Silent enim leges inter arma" (Pro Milone, Cicero). "Zakoni med vojno molčijo",so besede Marka Tulija Cicera, ki je tako povzel dejstva oboroženih spopadov v antičnem Rimu. Vendar se je človeštvo skozi hude tragedije in kršitve pravic razvijalo in z njim tudi razvoj pravil oboroženih spopadov in kasneje tudi pojav kogentnih oziroma prisilnih norm, ki državam postavljajo jasna pravila,kdaj in na kakšne načine je oborožen spopad zakonit. Seveda pa je kakršnakoli prisila mogoča zgolj v prisotnosti institucij, ki imajo moč, da suverene subjekte silijo v delovanje v skladu s pravili in zakoni. Skozi zgodovinske izkušnje hudih vojn, zlasti prve in druge svetovne vojne, so države iskale način, kako bi vojne lahko preprečevali in so našle rešitev v povezovanju mednarodne skupnosti v mednarodnih organizacijah, ki skrbijo za spoštovanje mednarodnega prava. Zlasti so pomembni organi mednarodne skupnosti, še posebej Organizacija združenih narodov (OZN) ter vsi organi, ki delujejo v sklopu OZN, ki so v diplomskem delu tudi posebej omenjeni. Pomembno vlogo imajo Mednarodna sodišča za vojne zločine, tako stalna kot ad hoc sodišča. Zgolj obstoj norm in organizacij pa ne pove veliko o dejanskem spoštovanju kogentnih norm na vojnih žariščih, zato je potrebno pogledati tako zgodovinske kot tudi aktualne svetovne konflikte in na primerih presoditi, kako v praksi zgleda spoštovanje prisilnih norm in kakšne posledice ima njihovo nespoštovanje. Najbolj drastična poteza, ki jo lahko Varnostni svet Združenih narodov odobri, je humanitarna intervencija, ki pomeni uporabo vojaške sile zoper državo, ki krši človekove pravice, ne glede na to, da je ta suveren subjekt mednarodnega prava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vojno pravo, mednarodno humanitarno pravo, humanitarna intervencija, pravila oboroženih spopadov, mednarodna kazenska sodišča
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 1783; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (605,21 KB)

6.
7.
8.
9.
Mednarodnopravni vidiki spopadov na Južnem Kavkazu
David Bertalanič, 2021

Opis: Magistrsko delo obravnava tako ius in bello kot ius ad bellum, mednarodno kazensko pravo in druga področja mednarodnega prava. Njegov namen je ugotoviti položaj nepriznanih držav in njihovih oboroženih sil ter klasificirati obravnavane spopade. Obravnavani so tudi viri mednarodnega prava, dihotomije ius in bello, vojaška okupacija, ter zločin agresije. Položaj nepriznanih držav in njihovih oboroženih sil v oboroženih spopadih je obravnavan preko deklarativne in konstitutivne teorije ter vprašanja pravnih učinkov priznanja države. Klasifikacijo spopadov na Južnem Kavkazu otežuje tudi obstoj samooklicanih držav na tem območju. Analizirani so konflikti v Gorskem Karabahu, ki so potekali neposredno pred in po razpadu Sovjetske zveze, kot tudi spopadi leta 2020. Analizirani so tudi konflikti na območju Gruzije. Mednarodnopravni vidiki spopadov so obravnavani z opisovanjem geneze konfliktov, opredelitve njihovih značilnosti in udeležencev v njih, posamezni spopadi pa so se tudi klasificirali. Ugotovljeno je bilo, da oborožene sile Abhazije, Gorskega Karabaha in Južne Osetije niso nedržavni udeleženci v oboroženih spopadih, ker so pod splošnim nadzorom druge države. Prav tako je bilo ugotovljeno, da ima lahko akt priznanja države tudi konstitutivne učinke, da je območje Gorskega Karabaha še vedno okupirano, ter da je bil v spopadih na Južnem Kavkazu zagrešen zločin agresije. Magistrsko delo znanosti in stroki prispeva s celovitim pregledom mednarodnopravnih vidikov obravnavanih spopadov ter dodatno pravno argumentacijo na področju, ki je izrazito argumentativne narave. Širše znanosti in stroki prispeva predvsem s spoznanji o položaju nepriznanih držav v oboroženih spopadih, ker le ta niso omejena zgolj na območje Južnega Kavkaza.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vojno pravo, nepriznana država, oboroženi spopadi, agresija, okupacija
Objavljeno: 05.01.2022; Ogledov: 48; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh