1. Uvedba sistema prednostnega glasu kot ena izmed možnosti uresničitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-32/15Rebeka Ostrovršnik, 2021 Opis: Dve najpomembnejši vprašanji, s katerima se stroka in politika že dolgo časa ukvarjata, sta vprašanje skladnosti volilnega sistema, kot je določen v Zakonu o volitvah v DZ z Ustavo RS, in vprašanje njegove primernosti za naše politične razmere. Ta tematika je z odločbo Ustavnega sodišča U-I-32/15, ko je slednje na zahtevo Državnega sveta presojalo ustavno skladnost Zakona o volitvah v državni zbor in Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, zopet postala aktualna. Ustavno sodišče v omenjeni odločbi zapiše, da volilni sistem v veljavni ureditvi ni neskladen z ustavo, pri čemer je izbira med načini glasovanja o kandidatih vprašanje primernosti zakonske ureditve, ki spada v polje proste presoje zakonodajalca. Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-32/15 tako narekuje predvsem ustrezne spremembe in dopolnitve 4. člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor v zvezi z mejami volilnih okrajev. Diplomsko delo predstavlja veljavni volilni sistem in različne oblike prednostnega glasu, prav tako pa razčlenjuje različne vidike uvedbe t. i. preferenčnega glasu kot ureditve, ki bi hkrati %rešila% vprašanje meja volilnih okrajev, ki ga naslavlja odločba US RS U-I-32/15, saj bi se ti ohranili zgolj na administrativni ravni. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: volilni sistem, sistem prednostnega glasu, volitve poslancev v državni zbor, volilna pravica, volilna udeležba Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 1261; Prenosov: 90 Celotno besedilo (1,06 MB) |
2. Udeležba na volitvah v Republiki SlovenijiUrša Zver, 2016 Opis: Volilna udeležba je pomemben dejavnik stabilnosti in učinkovitosti vsakega demokratičnega
političnega sistema. Zaupanje ljudi v demokracijo in osrednje demokratične ter državne
ustanove vplivajo na udeležbo ljudi v političnih procesih. Pomemben vpliv ima tudi
zadovoljstvo z delovanjem osrednjih političnih in državnih institucij. Problem nastane, ko je
udeležba na volitvah, ki je torej posledica zaupanja in zadovoljstva z demokracijo (kar vpliva
na stabilnost političnega sistema), izjemno nizka s trendom nadaljnjega upadanja. In tak primer
je Slovenija.
V Sloveniji beležimo upadanje udeležbe na vseh vrstah volitev od lokalnih, parlamentarnih,
predsedniških do evropskih. To je sicer značilnost tudi v mnogih drugih državah, a je v
primerjavi z njimi v Sloveniji padec neprimerno strmejši. Če smo bili še v devetdesetih letih
Slovenci, kar se volilne udeležbe tiče, med bolj angažiranimi družbami v postkomunističnem
svetu, tega zagotovo ni mogoče trditi za zadnje poldrugo desetletje. V Sloveniji udeležba pada
hitreje kot v drugih državah, ki so v tem času bolj konsolidirale demokracijo. Če politični sistem
ne uspe mobilizirati večjega dela socialnega kapitala, ki je na voljo, niti v času volitev, torej
enkratnega političnega dogodka, je nekaj hudo narobe z njim. Ni dovolj, da krivdo za politično
apatijo preprosto naprtimo državljanom in njihovi nizki demokratično-participativni kulturi.
Ta nedvomno vpliva na participacijo, še zlasti v postkomunističnih državah, kjer so ljudem
desetletja privzgajali drugačne politične vrednote. Toda dejstva, da Slovenci desetletja niso
imeli demokratičnih volitev, se pravi demokratične prakse, ne smemo spregledati v nobeni
analizi, saj to dejstvo samo deloma pojasnjuje nizko udeležbo slovenskih državljank in
državljanov na volitvah. Razloge je treba iskati tudi v danih sistemskih okvirih. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: volitve, volilna udeležba, volilni sistemi, politični sistemi, demokracija, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1139; Prenosov: 69 Celotno besedilo (2,45 MB) |
3. E-volitve kot oblika uveljavljanja aktivne volilne praviceJan Kočevar Polak, 2023 Opis: Skozi magistrsko raziskovalno delo smo predstavili e-volitve kot eno izmed oblik uveljavljanja aktivne volilne pravice. Kot enega izmed glavnih problemov in hkrati predmet raziskovanja smo na podlagi pregleda dostopne literature in člankov pogledali in poskušali odgovoriti na vprašanje kako pomembna je volilna udeležba na volitvah v državah, kjer prevladuje sodobna demokracija in ali bi se z uvedbo e volitev v Sloveniji povečala udeležba na volitvah. Glavni cilj uvedbe e-volitev bi bil povečanje volilne udeležbe. Posamezniki imamo v Sloveniji z URS v 43. členu zagotovljeno volilno pravico. Volilna pravica je splošna in enaka. V Republiki Sloveniji imamo vsi državljani svobodno volilno pravico. Aktivna volilna pravica pomeni pravico voliti in daje državljanom in državljankam pravico, da lahko glasujejo na parlamentarnih volitvah za državni zbor, volitvah za predsednika republike in na lokalnih volitvah, ter da na referendumih lahko izrazijo svojo voljo na glasovnici. V teoretičnem delu smo s pomočjo opisne in razlagalne metode predstavili in obrazložili zdajšnje stanje na področju volitev, izvrševanje aktivne volilne pravice, opredelili ključne za in proti uvedbi e-volitev, podali ključne argumente za in proti uvedbi e-volitev in uporabi internetnega glasovanja. V praktičnem delu oz. jedru magistrskega raziskovalnega dela smo pa predstavili internetno glasovanje kot eno izmed oblik e-glasovanja skozi primerjalno analizo od začetka uvedbe e-volitev v Estoniji na podlagi ključnih tabel in grafov. S pomočjo zgodovinske metode smo pa predstavili kronološki pregled oz. genezo dogajanja glede razprave o uvedbi e-volitev in internetnega glasovanja kot eni izmed oblik e-glasovanja. Namen magistrskega raziskovalnega dela je pripraviti predloge in rešitve kako povečati volilno udeležbo z uvedbo e-volitev. Cilji magistrskega raziskovalnega dela so pa predstaviti pomen aktivne volilne pravice in način uresničitve aktivne volilne pravice ter ugotoviti ali so e-volitve lahko komplementarne klasičnemu načinu glasovanja. Pri uvedbi e volitev ne gre za spreminjanje koncepta volitev ampak le za upoštevanje in prilagoditev tehnološkemu napredku v družbi. Uvedba e-volitev bi olajšala izraz volje na glasovnici in oddajo glasovnice za volilne upravičence, ki se na dan volitev oz. referenduma ne morejo udeležiti na klasični način. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: e-volitve, aktivna volilna pravica, internetno glasovanje, Estonija, volilna udeležba Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 213; Prenosov: 15 Celotno besedilo (1,45 MB) |
4. Pravne, tehnološke in politične razsežnosti e-volitev in e-demokracijeMatija Zidarević, 2024 Opis: Demokracija je družbenopolitična ureditev, ki je prisotna že od obdobja antike. V luči družbenih sprememb skozi zgodovino tehnoloških inovacij in napredka, ki je bil sploh v bližnji preteklosti eksponenten, me je zanimalo, kako z novimi informacijskimi tehnologijami lahko oplemenitimo demokratične procese, ki so bili sicer tekom svojega obstoja priča maloštevilnim drastičnim spremembam. V tem prepletu klasičnega z novim sem iskal ugotovitve, kako nove tehnologije s poudarkom na svetovnem spletu lahko vplivajo na procese, ki sestavljajo moderno demokracijo – z volitvami v ospredju, ter kakšni so izzivi in težave, ki se pri tem pojavljajo in jih je treba nasloviti. Namen magistrskega dela je osvetliti trenutno stanje in skozi pravne okvire posameznih držav, stanje tehnološke infrastrukture in razvitosti, politične ureditve ter družbene klime priti do dognanj, na katerih področjih in v kakšnem obsegu bi lahko vzpostavili sistem e-volitev in e demokracije. S pomočjo primerjalnopravne metode in empiričnih izkustev v obliki praktičnih primerov uporabe in teoretičnih analiz bom iskal rezultate, ali je globalno gledano celostna implementacija že smiselna in izvedljiva, in argumente, ki bodo govorili tako v prid kot tudi proti klasični demokratični ureditvi in njeni sodobnejši e-različici. Magistrsko delo predstavlja skupek razmišljanj in aktualnega stanja na relevantnih področjih ter iztočnico za nadaljnji razmislek in raziskovanje. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: e-volitve, e-demokracija, internetno glasovanje, participativna demokracija, volilna udeležba, varnost, transparentnost, informacijska tehnologija, demokratični procesi Objavljeno: 25.03.2024; Ogledov: 130; Prenosov: 5 Celotno besedilo (997,76 KB) |