Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Volilni sistemi v državah EU in ZDA
Žiga Fende, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: volilni sistemi, politični sistemi, volitve, Združene države Amerike, Evropska unija
Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 3142; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (631,84 KB)

2.
3.
4.
5.
Vloga referendumskega odločanja v slovenskem sistemu
Kristjan Miklavčič, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Volilni sistemi
Objavljeno: 29.05.2019; Ogledov: 1021; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (929,59 KB)

6.
Udeležba na volitvah v Republiki Sloveniji
Urša Zver, 2016

Opis: Volilna udeležba je pomemben dejavnik stabilnosti in učinkovitosti vsakega demokratičnega političnega sistema. Zaupanje ljudi v demokracijo in osrednje demokratične ter državne ustanove vplivajo na udeležbo ljudi v političnih procesih. Pomemben vpliv ima tudi zadovoljstvo z delovanjem osrednjih političnih in državnih institucij. Problem nastane, ko je udeležba na volitvah, ki je torej posledica zaupanja in zadovoljstva z demokracijo (kar vpliva na stabilnost političnega sistema), izjemno nizka s trendom nadaljnjega upadanja. In tak primer je Slovenija. V Sloveniji beležimo upadanje udeležbe na vseh vrstah volitev od lokalnih, parlamentarnih, predsedniških do evropskih. To je sicer značilnost tudi v mnogih drugih državah, a je v primerjavi z njimi v Sloveniji padec neprimerno strmejši. Če smo bili še v devetdesetih letih Slovenci, kar se volilne udeležbe tiče, med bolj angažiranimi družbami v postkomunističnem svetu, tega zagotovo ni mogoče trditi za zadnje poldrugo desetletje. V Sloveniji udeležba pada hitreje kot v drugih državah, ki so v tem času bolj konsolidirale demokracijo. Če politični sistem ne uspe mobilizirati večjega dela socialnega kapitala, ki je na voljo, niti v času volitev, torej enkratnega političnega dogodka, je nekaj hudo narobe z njim. Ni dovolj, da krivdo za politično apatijo preprosto naprtimo državljanom in njihovi nizki demokratično-participativni kulturi. Ta nedvomno vpliva na participacijo, še zlasti v postkomunističnih državah, kjer so ljudem desetletja privzgajali drugačne politične vrednote. Toda dejstva, da Slovenci desetletja niso imeli demokratičnih volitev, se pravi demokratične prakse, ne smemo spregledati v nobeni analizi, saj to dejstvo samo deloma pojasnjuje nizko udeležbo slovenskih državljank in državljanov na volitvah. Razloge je treba iskati tudi v danih sistemskih okvirih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: volitve, volilna udeležba, volilni sistemi, politični sistemi, demokracija, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 106; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh