11. |
12. Stališča do korelacij med ključnimi fizičnimi dejavniki stanovanjskih nepremičnin (NTP) in njihovo tržno vrednostjoJure Križnar, 2020 Opis: Nepremičnina je cenovno opredeljena. Lahko je samo objekt ali objekt in zemljišče. Za pridobitev cene nepremičnine je potrebno nepremičnino ovrednotiti. Vrednotenje je proces, ki ga opravlja ocenjevalec po določenih postopkih. Temu bi lahko rekli tudi proces vrednotenja. Na vrednotenje vplivajo ključni dejavniki, ki so medsebojno povezani. Ti dejavniki so: lokacija, velikost in sobnost, fizični in socioekonomski dejavniki ter drugi. Vsi ti dejavniki imajo podkategorije, ki se ocenjujejo na drugačen način, skupek vseh prinese ocenjeno vrednost nepremičnine. Dejavnikov je veliko, vendar smo bili omejeni s podatki, ki so nam bili na voljo. Za prikaz razmerja med ključnimi dejavniki, v korelaciji s tržno ceno in tlorisno površino stanovanja, je bila uporabljena metoda tržne primerjave oziroma primerjava prodaj. Pri prikazu razmerja smo se osredotočili na dejansko ceno stanovanj, ki so se prodala od leta 2015 do leta 2020. Namen raziskovalnega dela je bil ugotoviti, ali cena na kvadratni meter v povezavi z višjo neto tlorisno površino pada. Drug namen je bil ugotoviti, kako ključni dejavniki vplivajo na tržno ceno nepremičnin, vključno z neto tlorisno površino. Potrjeno je bilo, da cena na kvadratni meter v povezavi z večjo neto tlorisno površino pada. Ugotovljena je bila tudi pomembnost posameznega ključnega dejavnika, ki vpliva na tržno ceno stanovanj.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepremičnine, vrednotenje nepremičnin, tržna cene, neto tlorisna površina
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1215; Prenosov: 109
 Celotno besedilo (684,63 KB) |
13. Vpliv dovoljenja za objekt daljšega obstoja na tržno vrednost nepremičninBorut Kermolj, 2021 Opis: V Sloveniji je veliko nedovoljenih gradenj, ki jih bodo morali lastniki ustrezno legalizirati, če bodo želeli urediti njihovo pravno stanje in jih prodati. Ena izmed možnosti, ki jih omogoča trenutni Gradbeni zakon, je legalizacija objekta kot objekta daljšega obstoja. S tem načinom legalizacije želi zakonodajalec poenostaviti postopek legalizacije objektov. V magistrskem delu smo z anketnim vprašalnikom preverili mnenja poznavalcev nepremičnin, nepremičninskega trga in gradnje o vplivu legalizacije objekta kot objekta daljšega obstoja na njegovo tržno vrednost, o odločitvi investitorjev za tovrstno legalizacijo in o morebitnih ovirah oziroma pomislekih kupcev ob nakupu. Rezultati ankete kažejo, da se lastniki odločajo za tovrstno legalizacijo zaradi enostavnejšega in hitrejšega postopka ter nižjih stroškov ter da bi objekti daljšega obstoja morali doseči nekoliko nižjo vrednost na nepremičninskem trgu. Pridobljeni rezultati magistrskega dela bodo služili zainteresirani širši javnosti, ki bo prišla v stik z legalizacijo objektov, bodisi kot lastniki pri odločitvi o načinu legalizacije, nepremičninski agenti in projektanti pri svetovanju ali ocenjevalci vrednosti nepremičnin pri cenitvi. Kot kaže, legalizacija objekta kot objekta daljšega obstoja ne bo vplivala na njegovo tržno vrednost, vendar bi temu morali posvetiti več pozornosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: legalizacija, črna gradnja, trg nepremičnin, vrednotenje, pogojna veljavnost
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 860; Prenosov: 87
Celotno besedilo (5,70 MB) |
14. |
15. Vpliv starosti objektov ali stanovanj na njihove tržne vrednostiLea Latinović, 2022 Opis: Nepremičnine so pogosto največje življenjske investicije ter zagotovilo osnovne materialne in fizične varnosti. Njihovo vrednost determinirajo kompleksna razmerja med interesi uporabnikov, kupcev, prodajalcev ter trga. Tržna vrednost nepremičnin je posledično težko določljiva in spremenljiva. Vrednotenje nepremičnin je kljub temu pomembno za različne namene in v interesu različnih deležnikov. V diplomski nalogi se osredotočamo na enega od dejavnikov vrednosti nepremičnin, in sicer se posvečamo vplivu starosti stanovanjskih nepremičnin na njihove tržne vrednosti. S pregledom literature razčlenimo faktorje starosti, ki vplivajo na uporabno, računovodsko in tržno vrednost nepremičnine, ter predstavimo načine, na katere starost kot dejavnik vrednosti upoštevajo modeli vrednotenja. V empiričnem delu vpliv starosti preverjamo z analizo kupoprodajnih poslov ter na vzorcih stanovanjskih nepremičnin različnih tipov in različnih lokacij računamo korelacijske koeficiente tržne cene in starosti. Rezultati analize kažejo, da so tržne cene nepremičnin le na nekaterih lokacijah povezane z njihovo starostjo in da je linearna povezanost relativno šibka. Rezultati analize so pomembni v kontekstu evalvacije slovenskega modela vrednotenja, ki za stanovanjske nepremičnine predvideva povprečno linearno upadanje cen s starostjo. Zaradi omejitev raziskave, ki se nanaša predvsem na majhnost in neverjetnost vzorca, je rezultate analize treba sprejemati s pridržkom ter jih uporabiti predvsem kot usmeritev za nadaljnje raziskovanje. V tem bi bilo smiselno vzorce kupoprodajnih poslov lokacijsko izbirati še natančneje po vrednostnih conah, s čimer bi bilo mogoče korelacijske analize opravljati znotraj razredov, ki jih opredeljujejo modeli vrednotenja
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vrednotenje nepremičnin, starost nepremičnin, trg nepremičnin, modeli vrednotenja
Objavljeno: 19.08.2022; Ogledov: 589; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,68 MB) |
16. Uporaba bonitete zemljišč pri vrednotenju nepremičninMarko Rotar, 2022 Opis: Boniteta zemljišč je ocena proizvodne sposobnosti zemljišč na podlagi naravnih danosti. Izkazuje se v obliki bonitetnih točk za zemljišče, ki so po dejanski rabi kmetijsko ali gozdno zemljišče. Kot osnovna enota za oceno proizvodne sposobnosti zemljišča je upoštevano območje z enakimi lastnostmi tal, klime in reliefa, neodvisno od administrativnih meja parcel. Zato se zastavlja vprašanje, ali lahko evidenco o boniteti zemljišč in podatkov, ki jo sestavljajo, uporabimo pri ocenjevanju in vrednotenju nepremičnin. Za to se je predvsem uporabilo raziskovalne metode spraševanja preko anketnih vprašanj, opisno in primerjalno metodo ter metodo poizkusa ali eksperimenta ocenjevanja zemljišča na izbranem primeru. Poglavitni
namen magistrskega dela je ugotoviti, ali bonitete zemljišč predstavljajo dovolj kvalitetne prostorske podatke, ki se jih lahko uporabi pri določanju vrednosti in ceni zemljišč v povezavi z razvojem in reguliranjem nepremičninskega trga, predvsem v smeri trajnostnega razvoja okolja. Cilj je ugotoviti, ali cenilci zemljišč uporabljajo oziroma upoštevajo podatke o boniteti zemljišč pri svojem delu, preveriti, ali se upošteva dosedanja zakonska določila na tem področju in predlagati možnosti za nove zakonske regulative, ki bi jih bilo potrebno upoštevati pri vrednotenju nepremičnin. Preko preverbe postavljenih hipotez smo potrdili, da so podatki o boniteti zemljišč uporabni za vrednotenje zemljišč za različne potrebe nepremičninskega trga in načrtovanja prostora, v smislu vrednotenja okoljskih
standardov, ki vplivajo na vrednost nepremičnin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: razvrednotena območja, raba zemljišč, boniteta zemljišč, vrednotenje nepremičnin, nepremičninski trg, ocenjevalci nepremičnin, trajnostni razvoj okolja
Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 670; Prenosov: 40
Celotno besedilo (2,55 MB) |
17. Vpliv razvitosti socialne infrastrukture na vrednost nepremičninElvis Beganović, 2022 Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s tematikama množičnega vrednotenja nepremičnin in socialno infrastrukturo. Zanimalo nas je, kako prebivalci slovenskih mest ocenjujejo dostop do različnih objektov socialne infrastrukture, koliko jim takšen
dostop pomeni in v kakšni meri ta vpliva na zaznavno vrednost nepremičnin. Želeli smo preveriti tudi, na čem temeljijo modeli množičnega vrednotenja nepremičnin ter v kakšni meri se pri izračunih vrednosti upošteva razvitost socialne infrastrukture. V naši empirični raziskavi smo prišli do zanimivih ugotovitev, ki so pri marsikateri ugotovitvi pokazala odstopanja od teoretičnih dognanj slovenskih urbanistov, pa tudi od ugotovitev, ki so bile pridobljene v tujih raziskavah. Ko smo iskali razloge za tovrstna odstopanja smo izpostavili naš omejen vzorec ter prepoznali možnosti za izvedbo podobne raziskave, ki pa bi vključevala večji in bolj reprezentativen vzorec. Kljub omejitvam raziskave smo pridobili zanimiv vpogled v razmišljanje populacije Slovencev glede pomembnosti socialne infrastrukture. Menimo, da se premalo ljudi zaveda tako vpliva trenutne socialne infrastrukture, kot tudi načrtovanih izboljšav, na vrednost njihove nepremičnine. Kot smo ugotovili skozi pregled obstoječe literature imajo namreč lahko tudi bodoči načrti za novo infrastrukturo velik vpliva na vrednosti nepremičnin, saj pogosto vodijo v dvig davkov ali dajatev. Ravno tovrstni dvigi so lahko razlog, da se bo dvignila tudi vrednost nepremičnine pri množičnem vrednotenju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna infrastruktura, množično vrednotenje nepremičnin, vrednost nepremičnine, javna infrastruktura, modeli vrednotenja
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 566; Prenosov: 67
Celotno besedilo (5,82 MB) |
18. Vpliv razvitosti socialne infrastrukture na vrednost stanovanjskih nepremičninTadeja Tušar, 2022 Opis: Infrastruktura predstavlja pomemben dejavnik načrtovanja, gradnje in vrednotenja nepremičnin, saj razlike v infrastrukturi vplivajo na koristi same nepremičnine. Ključni del splošne infrastrukture je socialna infrastruktura, ki zajema različne elemente s socialnimi oz. družbenimi funkcijami ter zagotavlja, da lahko člani skupnosti opravljajo svoje dejavnosti. Namen magistrskega dela je predstaviti vpliv razvitosti socialne infrastrukture na vrednost slovenskih stanovanjskih nepremičnin. V ta namen
primerjamo pokritosti različnih lokacij slovenskih nepremičnin s socialno infrastrukturo (vrtci, osnovnimi šolami, srednjimi in višjimi šolami, višjimi strokovnimi šolami in visokošolskimi zavodi, socialnimi lokacijami, kulturnimi lokacijami, muzeji, gledališči, igralnicami, kinematografi, videotekami in wellnessi, splošnimi knjižnicami, zdravstvenimi ustanovami), pokritost s socialno infrastrukturo primerjamo z vrednostnimi conami stanovanj in stanovanjskih hiš, analiziramo kupoprodajne posle ter anketiramo splošno populacijo. Z raziskavo ugotavljamo, da razvitost socialne infrastrukture vpliva na vrednost stanovanjskih nepremičnin ter da je dostopnost do socialne infrastrukture kot dejavnik vrednosti nepremičnin primerljiva z dejavniki, ki jih uporabljamo v modelih vrednotenja. Rezultati tudi kažejo, da prebivalci različnih
starostnih skupin dostopnost socialne infrastrukture ocenjujejo kot različno pomemben dejavnik vrednosti nepremičnin. Starejši anketiranci večji pomen kot mlajši pripisujejo predvsem bližini zdravstvenih domov, v manjši meri pa tudi bližini športnih dvoran, gibalnih postaj in bolnišnic, mlajši anketiranci pa večji pomen kot starejši anketiranci pripisujejo bližini športnih igrišč.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna infrastruktura, stanovanjske nepremičnine, vrednost nepremičnin, vrednotenje nepremičnin, modeli vrednotenja
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 610; Prenosov: 34
Celotno besedilo (10,83 MB) |
19. Vrednotenje nepremičnin – primerjalno pravni vidikBorut Klemenčič Hočevar, 2024 Opis: V magistrskem delu smo predstavili in analizirali pravno podlago za vrednotenje nepremičnin v Sloveniji ter naredili primerjavo vrednotenja nepremičnin z določenimi izbranimi evropskimi državami (Velika Britanija, Irska, Avstrija, Nemčija, Švedska, Italija, Hrvaška). Prav tako smo analizirali cene in njihovo gibanje v Sloveniji v primerjavi z zgoraj izbranimi evropskimi državami. Vrednost nepremičnine je dokaj abstrakten pojem, vse dokler ne določimo namena, katero vrednost nepremičnine točno iščemo. Največkrat govorimo o tržni vrednosti, ki je po Mednarodnem standardu ocenjevanja vrednosti definirana kot ocenjeni znesek, za katerega naj bi zainteresirani kupec in zainteresirani prodajalec zamenjala sredstvo ali obveznost. Iz raziskave smo ugotovili, da vsaka od izbranih držav uporablja svojo specifično metodologijo. V Sloveniji tržno vrednost nepremičnin ocenjujejo izvedenci, ki uporabljajo mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (MSOV). To lahko uporabimo kot podlago za individualno vrednotenje nepremičnin, kar so potrdili tudi odgovori nepremičninskih cenilcev in posrednikov iz raziskave. Z množičnim vrednotenjem nepremičnin lahko pregledneje spremljamo in analiziramo trg nepremičnin in ga lahko uporabimo kot podlago za individualno vrednotenje. Naša raziskava je pokazala, da vrednotenje nepremičnin v Sloveniji ne odraža realne tržne vrednosti nepremičnin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vrednotenje nepremičnin, lastninska pravica, metode vrednotenja, nepremičninski cenilec, nepremičninski posrednik, cene nepremičnin
Objavljeno: 16.04.2024; Ogledov: 76; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,19 MB) |
