Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Kakovost storitev v hotelirstvu je pogosto pojem, ki ga težko definiramo. Ključno je doseganje zadovoljstva gostov, ki temelji na odgovarjanju na njihova pričakovanja. Zaposleni, ki prihajajo v stik z gosti, morajo biti vešči komunikacije in se marsikdaj znajti pod pritiskom obremenjenosti zaradi povečanega obsega dela. Na osnovi raziskave med direktorji štirih hotelov, lociranih na obrobju Triglavskega narodnega parka, ki jih povezuje združitev v trženju skupnega turističnega proizvoda, ugotavljam, da je storitve hotela mogoče dvigniti na višji nivo s premišljeno selekcijo zaposlovanja kadrov in razvojem človeških virov. Gostom je potrebno jasno predstaviti konkurenčno prednost s pomočjo uporabe sodobnih informacijsko-komunikacijskih orodij. Ob tem pa je za kakovosten razvoj hotela pomembno poslovno sodelovanje, ki temelji na sodelovanju in združevanju moči vseh zaposlenih in doslednem vodenju politike kakovosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kakovost storitev, hotelirstvo, turizem, zadovoljstvo gostov, razvoj človeških virov
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 888; Prenosov: 63
Celotno besedilo (992,78 KB)

Opis: V diplomskem delu je v teoretičnem delu zajet pojem in razvrstitev invalidnosti glede na stopnjo, naravo, vzrok, trajnost in posledice invalidnosti ter pravni status, opisane so človekove pravice povezane z invalidi, zakonodaja in predpisi, kot so Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) v okviru katerega je predvsem pomembna še Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov, Pravilnik o merilih in postopku za pridobitev statusa invalida, za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije in za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov ter o delu rehabilitacijskih komisij, Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide, Pravilnik o invalidskih podjetjih ter Pravilnik o zaposlitvenih centrih, Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) in Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). V delu so opredeljeni tudi ukrepi pri zaposlovanju invalidov, med katere sodijo zaščita pred odpuščanjem, kvotni sistem, rezervirana delovna mesta, subvencija plač, dodatno izobraževanje in usposabljanje invalidov, usposabljanje invalidov pod običajnimi pogoji, usposabljanje na delovnem mestu ter usposabljanje pod posebnimi pogoji. Opisana je tudi zaposlitvena rehabilitacija, katere merila za priznanje in uporabo so zajeta v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), prilagoditev delovnih mest, zaščitna zaposlitev in zaposlitveni centri, podporno zaposlovanje, invalidska podjetja ter zadovoljstvo pri delu. V empiričnem delu pa so s pomočjo grafične predstavitev potrjene ali zavržne hipoteze na področju zaposlovanja invalidov. V raziskavo je zajetih 24 zaposlenih invalidov v izbranem invalidskem podjetju Levas Krško d.o.o., ki so izpolnili anketni vprašalnik.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: invalidi, zaposlovanje, zakonodaja, kvotni sistem, zaposlitvena rehabilitacija, invalidska podjetja, zadovoljstvo pri delu, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 850; Prenosov: 65
Celotno besedilo (516,37 KB)

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pomen in spodbujanje samostojnosti 1 – 3 letnih otrok. Veliko staršev je namreč prepričanih, da je njihov otrok še premajhen, da bi opravljal določene aktivnosti, ki so primerne za njegovo starost. V teoretičnem pregledu smo opredelili pojem samostojnost, razvojne mejnike v starosti 1 – 3 let na področju govora, telesnega razvoja, intelektualnega, socialnega in čustvenega razvoja. Predstavili smo načine kako otroke spodbujamo k samostojnosti, kaj pomeni, če so starši prezahtevni oziroma popustljivi ter kakšne vzgojne metode za spodbujanje samostojnosti uporabljajo vzgojitelji v vrtcu. Nadalje je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši 1-3 letnih otrok, ter vzgojiteljicami v vrtcu. Preverjali smo, kako starši razumejo in spodbujajo samostojnost otrok, ter ali so njihova pričakovanja do svojih otrok v tej starosti realna, prezahtevna ali popustljiva. Preverjali smo tudi kakšna je stopnja samostojnosti 1 – 3 letnih otrok, ki obiskujejo vrtec, in tistih, ki vrtca ne obiskujejo in kako vzgojiteljice spodbujajo samostojnost otrok v vrtcu. Ugotovili smo, da starši spodbujajo samostojnost svojega otroka tako, da mu večkrat pokažejo in razložijo neko aktivnost, ter mu pri tem pomagajo. Rezultati kažejo, da so starši otrok v starosti 1 – 3 let preveč popustljivi, saj menijo, da je njihov otrok še premajhen za določeno opravilo oziroma aktivnost. Tako starši, kot tudi vzgojitelji v vrtcu se bojijo za varnost otrok, vendar jim kljub temu omogočijo samostojno gibanje. Starši otrok, ki ne obiskujejo vrtca pogosto preveč posegajo v otroško igro in s tem zavirajo otroka, da bi sam prišel do rešitve. Ugotovili smo tudi, da so otroci, ki obiskujejo vrtec bolj samostojni pri vsakodnevnih opravilih in da se vzgojiteljice v vrtcu poslužujejo dobrih metod, za spodbujanje otroke k samostojnosti. Rezultati so lahko uporabni za izobraževanje staršev o zmožnostih otrok in primernem spodbujanju njihove samostojnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zadovoljstvo, dejavniki, motivatorji, javni sektor, zasebni sektor, plače, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 796; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,53 MB)

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom »Zadovoljstvo pacientov v zobozdravstvu kot sociomedicinski fenomen« obravnavamo zaznave pacientov v zvezi z zobozdravstveno oskrbo in ugotavljamo, kateri izmed preučevanih dejavnikov ima odločujoč vpliv na zadovoljstvo stomatoloških pacientov. Podrobno evalviramo, kako pacienti ocenjujejo zadovoljujočo zobozdravstveno oskrbo in čemu dajejo največji pomen. Zanima nas, ali je zanje ključna zobozdravnikova strokovnost, njegova osebnost ali zobozdravniška organiziranost. Hkrati ugotavljamo, kako na raven njihovega zadovoljstva in na razbremenitev strahu pred zobozdravniškimi posegi vplivata vljudnost in ustrezna komunikacija zobozdravnika. Nadalje analiziramo vpliv stroškov za zobozdravstveno oskrbo na raven zadovoljstva uporabnikov in iščemo odgovor na vprašanje, ali obstaja povezava med vrsto zobozdravstvenih težav, zaradi katerih pacienti sploh iščejo pomoč zobozdravnika in njihovo oceno zadovoljstva z zobozdravstvom. Ugotavljamo tudi, kakšno je zadovoljstvo anketirancev glede na tip izvajalca zobozdravstvenih storitev (javno zobozdravstvo v zdravstvenih domovih, javno zobozdravstvo s koncesijo in čisto zasebništvo oziroma samoplačniško zobozdravstvo) približno dvajset let po uvedbi privatizacije na področju zobozdravstva. Merski instrumenti, ki smo jih uporabili, so mednarodni, standardizirani vprašalniki o zadovoljstvu ter so specifični za zobozdravstveno področje in omogočajo primerljivost aktualnosti spoznanj o naravi in dejavnikih, ki vplivajo na raven zadovoljstva pacientov z zobozdravstvom. Na podlagi analize dejavnikov, ki so se izkazali kot pomembnejši dejavniki za zadovoljstvo in na podlagi preverjene kolinearnosti smo izdelali model, ki je zajemal tako vidike profesionalnosti in sposobnosti zaposlenih, tehnično dovršenost in opremljenost, odnos zaposlenih, upoštevaje prijaznost, uslužnost individualno pozornost, razlago postopkov, dostopnost, komunikacijo, prilagodljivost, odzivnost, zanesljivost, zaupanje, ugled in kredibilnost kot tudi vpliv okolja in izkušenj z drugimi ponudniki. Rezultati kažejo, da so s skupno oceno zadovoljstva v zadnjih dvanajstih mesecih najmočneje pozitivno korelirale strokovnost zobozdravnikov, sočutnost, čas, ki ga namenijo pacientom, razlaga postopkov zdravljenja, prijazno vzdušje in odprava bolečin oziroma brezbolečinsko delo. Negativno pa so vplivali dostopnost zobozdravnika zunaj delovnega časa, seznanjenost z zadnjimi kliničnimi dosežki ter izobrazba anketirancev. Rezultati, ki so nas najbolj presenetili, se nanašajo na zadovoljstvo anketirancev z različnimi tipi izvajalcev zobozdravniških storitev približno dvajset let po uvedbi privatizacije v zdravstvu. V nasprotju z do zdaj narejenimi študijami smo namreč ugotovili, da so anketiranci najbolj zadovoljni z zobozdravniki v zdravstvenih domovih, sledijo pa jim samoplačniški zobozdravniki oziroma koncesionarji, med katerimi ni bilo pomembnih razlik.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: storitve, komunikacija, strah, zadovoljstvo, zobozdravstvo, zdravstvena dejavnost, zobozdravstvena dejavnost, zobozdravnikova strokovnost, osebnost
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1069; Prenosov: 71
Celotno besedilo (2,03 MB)

Opis: Za nekatere vitalne upokojence pomeni odhod v dom veselje, saj jim bivanje v domu poleg oskrbe, dobre prehrane in nege predstavlja družabno življenje, kjer skupaj z drugimi upokojenci v domu delijo lastne izkušnje iz življenja, se udeležujejo različnih skupnih dogodkov in predstav, si pomagajo, komunicirajo, ne počutijo se osamljene kot večina upokojencev, ki tako mislijo in odlašajo z odhodom v dom. Vendar po drugi strani, poleg vseh ugodnih in organiziranih funkcij domov za starejše, nekaterim upokojencem odhod v dom predstavlja finančno težavo, saj so cene oskrbnin glede na kategorije v javnih domovih kar visoke, kar pomeni, da z bivanjem v domu, osnovnimi dobrinami in storitvami mesečna oskrba enega upokojenca lahko znaša več kot njegova mesečna pokojnina. Zato smo v raziskovalnem intervjuju z upokojenci iz javnega doma starejših občanov Vič - Rudnik na temelju enakih usmeritvenih vprašanj o finančnem stanju in cenah v domovih ter kako so zadovoljni z oskrbo, za katero odštejejo tudi do 900 € na mesec, raziskali načine plačevanja oskrbe, kaj si lahko privoščijo oziroma česa si ne morejo privoščiti, katere dodatne storitve v domu plačujejo in ali so s cenami zadovoljni ter kaj bi radi pri tem spremenili. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da se cene bivanja bistveno razlikujejo glede na število postelj v sobi, sobo z balkonom in lastno kopalnico, pri čemer večinoma bivajo samostojne osebe, medtem ko osebe, ki so nepokretne in potrebujejo več pomoči glede zdravja in nadzora, stanujejo v večposteljnih sobah in za to odštejejo nekaj evrov manj za dnevno bivanje kot samostojne osebe. Izkušnje stanovalcev glede večposteljnih sob niso prijetne, zato se večina zdravih in dejavnih upokojencev odloči kasneje za samostojno sobo, kjer plačajo več, vendar so zadovoljni in v primeru, da višina pokojnine ne zadostuje, jim pomagajo svojci ali občina.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: upokojenci, pokojnine, domovi starejših občanov, cene, oskrba, zadovoljstvo, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 819; Prenosov: 0