1. Odnos zaposlenih do digitalizacije v izbranem zdravstvenem domu LjubljanaNataša Arkar, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava odnos zaposlenih do digitalizacije v izbranem zdravstvenem domu, s poudarkom na izzivih in priložnostih, ki jih prinaša uvajanje novih tehnologij v zdravstveno prakso. Digitalna transformacija predstavlja eno ključnih usmeritev sodobnega zdravstva, saj omogoča večjo učinkovitost, preglednost procesov in kakovostnejšo oskrbo pacientov. Aktualnost raziskave temelji na dejstvu, da digitalizacija pomembno spreminja organizacijo dela ter vpliva na zadovoljstvo in pripravljenost zaposlenih, ki so ključni dejavnik uspešne implementacije.
Raziskava je bila izvedena z mešanim raziskovalnim pristopom, ki je vključeval kvalitativne intervjuje in kvantitativno anketiranje. Rezultati so pokazali, da zaposleni prepoznavajo številne prednosti digitalizacije, vendar ob tem izražajo tudi skrb zaradi pomanjkanja znanja, usposabljanja in tehnične podpore. Največjo oviro predstavlja pomanjkanje sistematičnega izobraževanja, ki vodi v odpor in negotovost. Ugotovljeno je bilo, da redna, praktično usmerjena usposabljanja pomembno krepijo samozavest zaposlenih in zmanjšujejo stres pri uporabi novih tehnologij. Prav tako so zaposleni izrazili potrebo po stalno dostopni IT-podpori ter večjem vključevanju v proces načrtovanja in uvajanja sprememb, saj to povečuje občutek lastništva nad uvedenimi rešitvami.
Poleg tehničnih vidikov je raziskava pokazala tudi pomen ohranjanja medosebnih odnosov, saj digitalizacija pogosto vodi v zmanjšanje osebnih stikov. Zato je nujno, da se digitalne rešitve dopolnjujejo s programi za krepitev timskega sodelovanja in pozitivne organizacijske klime. Sklepno lahko ugotovimo, da je digitalna transformacija v zdravstvu uspešna le, če se obravnava kot dolgoročen in strateško načrtovan proces, ki združuje tehnološki napredek z aktivnim vključevanjem zaposlenih ter zagotavljanjem stalne podpore in izobraževanja.
Ključne besede: digitalizacija, zdravstvo, zaposleni, zadovoljstvo pri delu, IT-podpora, izobraževanje, organizacijska kultura
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2026; Ogledov: 326; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (2,14 MB) |
2. Percepcija zadovoljstva z delom pri zaposlenih ženskah v državni upraviIrena Gjerkeš, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava percepcijo zadovoljstva z delom zaposlenih žensk v državni upravi, s poudarkom na ministrstvih, organih v sestavi ministrstev ter vladnih službah. V raziskavi smo se osredotočili na dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu ter doživljanje odnosov s sodelavci in nadrejenimi. Kljub pomenu obravnavane tematike je tako v mednarodnem kot tudi v slovenskem prostoru zaznati pomanjkanje raziskav s kvalitativno raziskovalno metodo, ki bi nam omogočila globlje razumevanje osebnih izkušenj ter subjektivnega doživljanja zadovoljstva pri delu zaposlenih v državni upravi. Prav tako opažamo odsotnost raziskav, ki bi se osredotočale na ženski spol, saj obstoječe raziskave obravnavajo zaposlene obeh spolov. Zaradi navedenega je bil naš namen, da ugotovimo, kateri dejavniki so za zaposlene ženske najbolj pomembni pri zadovoljstvu pri delu, kako jih doživljajo ter kako doživljajo odnose na delovnem mestu ter njihov pomen.
Raziskava temelji na kvalitativni raziskovalni metodi. V prvi fazi priprave magistrske naloge smo sistematično pregledali literaturo, nadalje smo zbrali empirične podatke z uporabo intervjujev. Naša raziskava je pokazala, da so intervjuvanke poleg plače, varnosti oziroma stabilnosti zaposlitve, možnosti dela na domu, vodenja in podpore izpostavile dejavnik medosebnih odnosov kot ključni element, ki ima pomembno vlogo pri njihovem zadovoljstvu pri delu. Izrazit poudarek so intervjuvanke namenile medosebnim odnosom, ki morajo temeljiti na spoštovanju, zaupanju, odprti komunikaciji, občutku slišanosti, vse to pa prispeva k oblikovanju njihovega doživljanja zadovoljstva pri delu. Pomen posameznih dejavnikov je povezan z osebnimi okoliščinami, delovnimi izkušnjami ter življenjskim obdobjem intervjuvank.
Ugotovitve naše raziskave lahko prispevajo k razumevanju kompleksnosti doživljanja zaposlenih žensk v državni upravi in odpirajo prostor za izboljšanje praks na področju upravljanja človeških virov, ki mora stremeti k izboljšanju in dolgoročnemu zadovoljstvu zaposlenih, saj se povezuje z motivacijo, fluktuacijo kadrov, absentizmom ter se lahko posledično odraža tudi v učinkovitosti in kakovosti javnih storitev.
Ključne besede: kvalitativna raziskava, zadovoljstvo z delom, dejavniki zadovoljstva pri delu, zaposlene ženske, državna uprava, medosebni odnosi
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2026; Ogledov: 356; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,29 MB) |
3. Percepcija zaposlenih o pomenu psihosocialnega svetovanja kot dejavniku psihološke varnosti na delovnem mestuAna Stražar, 2025, ni določena Opis: Psihosocialno svetovanje predstavlja vse bolj aktualno pobudo modernih organizacij, saj odgovarja na naraščajoče potrebe po podpori v duševnem zdravju, obvladovanju stresa in krepitvi psihološke odpornosti zaposlenih. V razmerah povečanih delovnih pritiskov, negotovosti in kompleksnih odnosov na delovnem mestu postaja tovrstna podpora ključen del strateškega upravljanja s človeškimi viri. V tej raziskavi smo na vzorcu 341 delovno aktivnih zaposlenih v izbranem večjem slovenskem podjetju merili percepcijo psihosocialnega svetovanja ter ugotavljali, kako se ta povezuje z občutkom psihološke varnosti ter zaznanim zadovoljstvom in motivacijo pri delu. Raziskava, izvedena s kvantitativno metodo, je pokazala, da zaposleni psihosocialno svetovanje večinoma ocenjujejo kot dostopno, koristno, strokovno izvedeno in pomembno za dobro počutje ter delovno učinkovitost, pri čemer so svetovanju nekoliko bolj naklonjeni tisti, ki že imajo izkušnje s svetovanjem, in ženske, medtem ko starost na zaznavo nima vpliva. Med zaposlenimi smo prepoznali zmerno do visoko raven psihološke varnosti, kar pomeni, da v svojem delovnem okolju brez strahu izražajo mnenja, postavljajo vprašanja in priznavajo napake, ob tem pa dobro sodelujejo in spoštujejo prispevke drugih. Rezultati kažejo na nizko povezavo med pozitivno percepcijo svetovanja in psihološko varnostjo, kar nakazuje, da svetovanje krepi občutek varnega in odprtega delovnega okolja. Nizke, vendar dosledne pozitivne povezave so bile ugotovljene tudi med percepcijo psihosocialnega svetovanja ter zadovoljstvom in motivacijo pri delu. Raziskava tako ponuja dokaze, ki govorijo v korist temu, da so podporni mehanizmi za zaposlene učinkovita strategija, ki odgovori na potrebe posameznika v sodobnem delovnem okolju in ugodno deluje tudi na organizacijske izide.
Ključne besede: svetovanje, psihosocialno svetovanje, psihološka varnost, zadovoljstvo pri delu, motivacija
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 1098; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,43 MB) |
4. RAZVOJ MEHKIH VEŠČIN ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU IN NJIHOV VPLIV NA POSLOVNO USPEŠNOSTMaja Mermolja, 2025, ni določena Opis: V sodobnem delovnem okolju mehke veščine, kot so komunikacija, empatija, timsko delo in
obvladovanje stresa, postajajo ključne za uspešnost organizacij. Čeprav njihov pomen narašča,
številna podjetja njihov razvoj še vedno obravnavajo premalo sistematično. Raziskava
obravnava vpliv razvoja mehkih veščin na zaposlene in poslovno uspešnost v izbranem
podjetju, ki intenzivno vlaga v to področje.
V teoretičnem delu naloge smo opredelili mehke veščine kot dopolnilo tehničnemu znanju in
izpostavili njihovo vlogo pri motivaciji, zavzetosti in zadržanju kadra. V empiričnem delu smo
s pomočjo intervjujev analizirali učinke na poslovno uspešnost.
Rezultati kažejo, da mehke veščine pozitivno vplivajo na zadovoljstvo, motivacijo in
učinkovitost zaposlenih, hkrati pa prispevajo k manjši fluktuaciji in boljši timski dinamiki.
Izkazujejo se kot pomemben dejavnik poslovne uspešnosti.
Ključne besede: Mehke veščine, poslovna uspešnost, motivacija zaposlenih, zadovoljstvo pri
delu, zavzetost zaposlenih, fluktuacija kadrov, usposabljanje.
Objavljeno v ReVIS: 15.10.2025; Ogledov: 1470; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1002,13 KB) |
5. Digitalizacija in tehnostres v povezavi z izgorelostjo zaposlenih v slovenskem zdravstvuEmina Topalović, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga prikazuje neposreden vpliv digitalizacije na zaposlene v slovenskem zdravstvu, s posebnim poudarkom na doživljanju tehnostresa in njegovi povezavi z zaznanim občutkom izgorelosti na delovnem mestu. Namen raziskave je bil preveriti, kako posamezni elementi digitalne preobremenjenosti, kot so kompleksnost sistemov, pomanjkanje organizacijske podpore in zaznani občutek invazivnosti tehnologije, vplivajo na zadovoljstvo pri delu ter počutje zaposlenih. Teoretična izhodišča temeljijo na sociološkem konceptu birokratizacije in racionalizacije dela po Maxu Webru, ki ga dopolnjujeta konfliktna ter feministična teorija v povezavi z digitalno neenakostjo.
Uporabljen je bil kombinirani raziskovalni pristop, ki je vključeval kvantitativno spletno anketo (N = 464) in kvalitativne poglobljene intervjuje (N = 10). Rezultati analize so pokazali, da zaznani občutek tehnostresa pomembno in statistično značilno napoveduje višjo stopnjo zaznane izgorelosti. Ugotovljena je bila tudi negativna korelacija med naklonjenostjo do uporabe IKT in doživljanjem tehnostresa; posamezniki z višjo digitalno samozavestjo so redkeje poročali o občutkih obremenjenosti. Stopnja zaznanega tehnostresa statistično značilno vpliva tudi na nižje zadovoljstvo pri delu. Poleg tega se je izkazalo, da so demografski dejavniki, kot sta spol in starost, pomembni pri zaznavanju digitalnih obremenitev. Ženske so v večji meri poročale o frustracijah in negotovosti, mlajši zaposleni o pritiskih zaradi višjih pričakovanj, starejši o občutkih negotovosti zaradi nižjih digitalnih kompetenc. Kvalitativni podatki intervjujev so kvantitativna spoznanja dodatno podkrepili z osebnimi izkušnjami udeležencev.
V nalogi opozarjamo na nujnost celostnega pristopa k digitalizaciji zdravstva, ki mora upoštevati človeški dejavnik, uporabniško izkušnjo in pomen ustrezne organizacijske podpore. Raziskava odpira prostor za nadaljnje študije in oblikovanje konkretnih smernic za bolj trajnostno ter psihološko varno digitalno preobrazbo zdravstvenih ustanov.
Ključne besede: Digitalizacija zdravstva, tehnostres, izgorelost, zadovoljstvo pri delu, IKT, zdravstveni delavci, digitalne kompetence
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 1235; Prenosov: 30
Celotno besedilo (5,57 MB) |
6. Vloga čustvene inteligence pri motivaciji zaposlenih v izbranem podjetjuKaja Finec, 2025, diplomsko delo Opis: V sodobnem svetu ljudje preživimo večino dneva na delovnem mestu, zato je za naše počutje ključno, da smo tam ustrezno obravnavani in motivirani. Tudi delodajalci si želijo visoko
motiviranih zaposlenih. Pomembno vlogo pri tem ima čustvena inteligenca, ki poleg umskih sposobnosti pomembno vpliva na delovni proces vseh zaposlenih, zlasti vodij. Uspešni vodje z uporabo čustvene inteligence izboljšujejo delovno okolje, spodbujajo zadovoljstvo in ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter ustvarjajo odnose, ki temeljijo na zaupanju in pripadnosti. V okviru raziskave smo v podjetju Prigo preučevali povezavo med čustveno inteligenco in motivacijo zaposlenih. Ugotovili smo, da večina prepoznava pojem čustvena inteligenca, da so bolj motivirani tisti z višjo čustveno inteligenco in da obstaja povezava med motivacijo
zaposlenih ter oceno čustvene inteligence njihovih adrejenih. Višja kot je bila ta ocena, višja je bila tudi motivacija zaposlenih. Na podlagi rezultatov smo oblikovali smernice za dolgoročno uspešno delovanje podjetja in večje zadovoljstvo zaposlenih.
Ključne besede: čustvena inteligenca, motivacija zaposlenih, vodenje, zadovoljstvo pri delu, delovno okolje
Objavljeno v ReVIS: 25.07.2025; Ogledov: 1204; Prenosov: 31
Celotno besedilo (988,15 KB) |
7. |
8. |
9. |
10. Povezanost tipov temperamenta z zadovoljstvom pri delu : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje smer psihosocialna pomočDarja Bitenc, 2017, diplomsko delo Opis: Ljudje na delovnem mestu in v delovnem okolju preživimo veliko časa. Zato je pomembno,
da je posameznik na delovnem mestu zadovoljen. V tem okolju smo priča mnogim
dejavnikom, ki vplivajo na zadovoljstvo posameznika. Ker smo si ljudje različni med seboj,
so tudi dejavniki, ki nam povzročajo zadovoljstvo različni. Za začetek, nismo vsi primerni za
vse vrste dela. Pomemben ukrep za zadovoljstvo pri delu je torej, da ljudje izberemo tisto
delo, ki ustreza naši osebnosti. To je dobro upoštevati tako z vidika iskalca zaposlitve, kot
tudi z vidika delodajalcev.
V diplomski nalogi smo raziskali povezanost štirih tipov temperamenta po Hipokratu z
zadovoljstvom pri različnih vrstah dela. Rezultati so pokazali, da ni pomembnih razlik pri
zadovoljstvu znotraj skupin različnih temperamentov, prav tako ni razlik za določen tip
temperamenta glede na sektor zaposlitve. Dodatno smo preverili, kolikšna je stopnja
zadovoljstva pri določeni vrsti dela pri posameznih tipih temperamenta in kakšna vrsta dela je
za določen tip najbolj zadovoljujoča. Ugotovili smo, da je za kolerika vodstven položaj
najbolj zadovoljujoč. Rezultati so pokazali tudi, da je razvidna razlika v povprečnem
zadovoljstvu pri delu s strankami le med tipom kolerik in flegmatik, ne pa med ostalimi tipi
temperamenta. V splošnem lahko rečemo, da rezultati niso pokazali velikega vpliva
temperamenta na zadovoljstvo pri delu. Vseeno pa so vidne smernice, da je za določen tip
temperamenta bolj primerna določena vrsta dela.
Ključne besede: zaposlitev, zadovoljstvo pri delu, temperament, osebnost
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 2853; Prenosov: 0 |
