1.
Percepcija zadovoljstva z delom pri zaposlenih ženskah v državni upraviIrena Gjerkeš, 2026, ni določena
Opis: Magistrska naloga obravnava percepcijo zadovoljstva z delom zaposlenih žensk v državni upravi, s poudarkom na ministrstvih, organih v sestavi ministrstev ter vladnih službah. V raziskavi smo se osredotočili na dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu ter doživljanje odnosov s sodelavci in nadrejenimi. Kljub pomenu obravnavane tematike je tako v mednarodnem kot tudi v slovenskem prostoru zaznati pomanjkanje raziskav s kvalitativno raziskovalno metodo, ki bi nam omogočila globlje razumevanje osebnih izkušenj ter subjektivnega doživljanja zadovoljstva pri delu zaposlenih v državni upravi. Prav tako opažamo odsotnost raziskav, ki bi se osredotočale na ženski spol, saj obstoječe raziskave obravnavajo zaposlene obeh spolov. Zaradi navedenega je bil naš namen, da ugotovimo, kateri dejavniki so za zaposlene ženske najbolj pomembni pri zadovoljstvu pri delu, kako jih doživljajo ter kako doživljajo odnose na delovnem mestu ter njihov pomen.
Raziskava temelji na kvalitativni raziskovalni metodi. V prvi fazi priprave magistrske naloge smo sistematično pregledali literaturo, nadalje smo zbrali empirične podatke z uporabo intervjujev. Naša raziskava je pokazala, da so intervjuvanke poleg plače, varnosti oziroma stabilnosti zaposlitve, možnosti dela na domu, vodenja in podpore izpostavile dejavnik medosebnih odnosov kot ključni element, ki ima pomembno vlogo pri njihovem zadovoljstvu pri delu. Izrazit poudarek so intervjuvanke namenile medosebnim odnosom, ki morajo temeljiti na spoštovanju, zaupanju, odprti komunikaciji, občutku slišanosti, vse to pa prispeva k oblikovanju njihovega doživljanja zadovoljstva pri delu. Pomen posameznih dejavnikov je povezan z osebnimi okoliščinami, delovnimi izkušnjami ter življenjskim obdobjem intervjuvank.
Ugotovitve naše raziskave lahko prispevajo k razumevanju kompleksnosti doživljanja zaposlenih žensk v državni upravi in odpirajo prostor za izboljšanje praks na področju upravljanja človeških virov, ki mora stremeti k izboljšanju in dolgoročnemu zadovoljstvu zaposlenih, saj se povezuje z motivacijo, fluktuacijo kadrov, absentizmom ter se lahko posledično odraža tudi v učinkovitosti in kakovosti javnih storitev.
Ključne besede: kvalitativna raziskava, zadovoljstvo z delom, dejavniki zadovoljstva pri delu, zaposlene ženske, državna uprava, medosebni odnosi
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2026; Ogledov: 20; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,29 MB)
