1. O (ne)skladnosti določb 323. in 324. člena KZ-1 : magistrsko deloVesna Glavati, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom O (ne)skladnosti določb 323. in 324. člena KZ-1 obravnava kazenskopravni položaj kaznivih dejanj nevarne vožnje v cestnem prometu in povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, kot ju določa slovenska kazenska zakonodaja. V praktičnem delu je analiza dopolnjena s primerjalno-pravnim pregledom nemške in hrvaške ureditve ter sodne prakse drugostopenjskih in tretjestopenjskih sodišč. Primerjalna analiza pokaže, da sta kazenskopravna konstrukcija in sodna interpretacija prometnih kaznivih dejanj v Nemčiji in na Hrvaškem pogosto doslednejši in normativno jasneje opredeljeni. Nemška sodna praksa, ki temelji na bogati večletni precedenčni tradiciji, omogoča bolj enotno odločanje ter jasno razmejitev stopenj nevarnosti in oblik krivde. Hrvaška ureditev je slovenski sicer bližja, a tudi tam se pojavljajo težave s konsistentnostjo sodnih odločitev. V slovenskem prostoru pa se kaže izrazita neenotnost uporabe temeljnih kazenskopravnih pojmov, saj sodišča pri presoji pogosto uporabljajo različna merila, kar vodi v razdrobljeno in nepredvidljivo sodno prakso. Empirični del zajema analizo odločb drugostopenjskih in tretjestopenjskih slovenskih, hrvaških in nemških sodišč. Poleg tega so izvedeni anonimni poglobljeni intervjuji s sodniki in tožilcem, ki obravnavajo izzive pri dokazovanju in interpretaciji ključnih elementov kaznivih dejanj v praksi. Primerjalna analiza razkriva pomembne razlike v razumevanju in uporabi ključnih kazenskopravnih pojmov. Sodna praksa v Nemčiji je bolj ustaljena in dosledna, kar omogoča bolj predvidljivo in enotno odločanje. Sodna praksa v Sloveniji in na Hrvaškem potrebuje večjo transparentnost odločb in enoten standard za dokazovanje. Magistrsko delo potrjuje, da obstajajo pomembne razlike v razumevanju in uporabi kazenskopravnih institutov, kar vpliva na pravno varnost. Poudarjajo potrebo po poenotenju pravne prakse ter bolj jasni zakonodajni in teoretični opredelitvi pojmov, ki so ključni za kazenskopravno presojo ravnanj v cestnem prometu.
Ključne besede: kazensko pravo, varnost cestnega prometa, zakonodaja, teorija, sodna praksa
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 243; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,40 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. Pravni, davčni in računovodski vidik preoblikovanja s. p. v d. o. o. na konkretnem primeru : diplomska nalogaMojca Topler, 2019, diplomsko delo Ključne besede: podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, preoblikovanje samostojnega podjetnika, presečni dan, davčno nevtralen prenos, univerzalno pravno nasledstvo, zakonodaja, pravni vidik, računovodski vidik, diplomsko delo
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 293; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,18 MB) |
6. Kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti : magistrsko deloPia Anamarija Prešern, 2025, magistrsko delo Opis: Hiter razvoj avtomobilske industrije in posledični porast prometnih nesreč sta povzročila potrebo po celoviti kazenskopravni obravnavi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Posebno pozornost je treba nameniti statističnim podatkom o številu nesreč in njihovih najpogostejših vzrokih, kot so neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola ter neupoštevanje cestnoprometnih predpisov. Poleg tega tehnološki napredek prinaša nove izzive, saj se sekundarno pravo EU vse bolj osredotoča na področje avtonomnih vozil, ki bodo v prihodnosti imela ključno vlogo v cestnem prometu. Namen magistrskega dela je raziskati, ali slovenska sodišča pri kaznivem dejanju iz 323. člena KZ-1 najpogosteje izrekajo pogojne obsodbe, ali protipravno ravnanje oškodovanca vpliva na kazensko odgovornost obdolženca ter ali EU aktivno sprejema sekundarno pravo za izboljšanje varnosti cestnega prometa, pri čemer ga Slovenija dosledno implementira v svoj pravni red. Cilj naloge je analizirati nacionalno zakonodajo, sodno prakso ter statistične podatke na nacionalni in evropski ravni, kot tudi pregled sekundarnega prava EU. Za dosego teh ciljev se bodo uporabile deskriptivna metoda za opis pravnih pojmov, komparativna metoda za primerjavo sodne prakse slovenskih sodišč od uveljavitve KZ-1 dalje ter metoda kompilacije za pregled relevantne literature. Nadalje bo opravljena analiza slovenske zakonodaje in sekundarnega prava EU, vključno z usmeritvami ter priporočili institucij EU in njihovim vplivom na slovenski pravni red. Pri tem bosta uporabljeni funkcionalna in namenska metoda, ki bosta prispevali k boljšemu razumevanju ciljev sprejetih norm. Razlaga zakonskega besedila bo temeljila na jezikovni in analitični metodi, medtem ko bo za preverjanje postavljenih hipotez uporabljena sintetična metoda.
Ključne besede: kaznivo dejanje, prometna nesreča, malomarnost, sodna praksa, varnost cestnega prometa, evropska zakonodaja, nacionalna zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 353; Prenosov: 8
Celotno besedilo (827,67 KB) |
7. Mednarodne posvojitve med pravom in etiko : diplomsko deloLiza Sotošek, 2025, magistrsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava področje mednarodnih posvojitev v Sloveniji, s poudarkom na kritični analizi razkoraka med formalno pravno ureditvijo ter etičnimi in praktičnimi izzivi, s katerimi se soočajo vsi vpleteni. Z uporabo deskriptivne, normativne in primerjalnopravne metode delo analizira slovensko zakonodajo, ključne mednarodne konvencije, kot sta Haaška konvencija in Konvencija o otrokovih pravicah, relevantno sodno prakso ter statistične podatke. Namen raziskave je bil presoditi skladnost slovenskega sistema z mednarodnimi standardi, identificirati ključne postopkovne in vsebinske ovire ter oblikovati konkretne predloge za izboljšave. Ključna ugotovitev je, da kljub visoki stopnji formalne usklajenosti zakonodaje praksa kaže na znatne pomanjkljivosti: dolgotrajne in birokratsko toge postopke, pomanjkanje obveznih in standardiziranih priprav za posvojitelje, odsotnost sistemske podpore po posvojitvi ter pasivnost države pri mednarodnem sodelovanju. V primerjavi z razvitejšimi sistemi v EU Slovenija zaostaja predvsem pri celostni podpori družinam in učinkovitosti postopkov, kar postavlja pod vprašaj dosledno izvajanje načela največje koristi otroka. Izvirnost dela je v celostni kritiki obstoječega stanja in oblikovanju praktično usmerjenih rešitev, kot so ustanovitev specializirane agencije za mednarodne posvojitve, uvedba obveznega sistema podpore, modernizacija zakonodaje ter povečanje transparentnosti. Ugotovitve so uporabne za oblikovalce politik in strokovne delavce, ki si prizadevajo za bolj pravičen in v otrokovo korist usmerjen sistem posvojitev.
Ključne besede: mednarodne posvojitve, družinsko pravo, Haaška konvencija, korist otroka, pravne dileme, etične dileme, slovenska zakonodaja, postopki posvojitve
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 247; Prenosov: 4
Celotno besedilo (855,36 KB) |
8. Stečajni postopek nad pravno osebo : diplomsko deloKatja Križnik, 2018, diplomsko delo Ključne besede: stečajni postopek, pravna oseba, insolventnost, upniki, zakonodaja, analiza primera, upravitelj, sodišče, diplomsko delo
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2025; Ogledov: 414; Prenosov: 3
Celotno besedilo (755,03 KB) |
9. Podnebne spremembe in ekonomske posledice : sanacija posledic, vpliv na vrednost nepremičnin in investicije v SlovenijiTijana Janković, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Podnebne spremembe in ekonomske posledice: sanacija posledic, vpliv na vrednost nepremičnin in investicije v Sloveniji raziskuje vpliv podnebnih sprememb na nepremičninski sektor v Sloveniji po letu 2022, s poudarkom na ekonomskih, zakonodajnih in zavarovalniških vidikih. Namen raziskave je podati celovit vpogled v to, kako ekstremni vremenski pojavi, zlasti poplave in požari, vplivajo na vrednost nepremičnin, investicijske odločitve in obstoječe mehanizme prilagajanja, vključno z zakonodajo, državno pomočjo in zavarovalniškimi politikami. Glavni cilji dela so bili: analizirati kratkoročne in dolgoročne posledice podnebnih sprememb na cene in povpraševanje po nepremičninah; proučiti zakonodajo Republike Slovenije in Evropske unije na področju prilagajanja nepremičnin; oceniti vlogo zavarovalnic pri obvladovanju tveganj in raziskati vpliv podnebnih tveganj na odločitve investitorjev. Poseben poudarek je namenjen tudi državni pomoči, kot so predplačila, subvencije in investicije v sanacijo po poplavah leta 2023, ter njeni učinkovitosti pri stabilizaciji nepremičninskega trga. Empirična analiza je pokazala, da podnebne spremembe pomembno vplivajo na vrednost nepremičnin. Na ogroženih območjih vrednost stagnira ali pada, medtem ko v varnejših regijah, kot sta Ljubljana in Obala, še naprej narašča. Kupci po letu 2022 pogosteje iščejo individualne hiše na varnih lokacijah. Ugotovljeno je bilo, da je bila državna pomoč v regijah, kot sta savinjska in gorenjska, ključna za hitro obnovo, vendar so bile večstanovanjske stavbe pogosto zapostavljene. Zavarovalnice se odzivajo z višanjem premij in širšimi kritji, a dostopnost zavarovanja ostaja problematična na najbolj ogroženih območjih. Sklepno delo potrjuje tri raziskovalne hipoteze: podnebne spremembe znatno vplivajo na vrednost nepremičnin, sanacijski ukrepi so bili osredotočeni predvsem na individualne hiše, kar je ustvarilo neuravnoteženost pri obnovi, in hitrejše okrevanje nepremičninskega trga je bilo zaznano tam, kjer je bila zagotovljena obsežna finančna pomoč. Delo s tem prispeva k boljšemu razumevanju podnebno pogojenih tveganj v nepremičninskem sektorju ter ponuja priporočila za razvoj trajnostne, odporne in zakonodajno podprte nepremičninske politike v Sloveniji.
Ključne besede: podnebne spremembe, ekonomske posledice, nepremičnine, sanacija, zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 548; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,45 MB) |
10. |
