Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravosodni policist – rizično delo v slovenskih zaporih : magistrsko delo
Stanislav Strajnar, 2022, magistrsko delo

Opis: Zapor je totalna organizacija, v katero se namešča osebe, ki so storile kaznivo dejanje - zaporniki. Zapor lahko opredelimo kot prostor bivanja skupin ljudi, ki so za daljši čas odrezani od družbe. Že od začetka zgodovine so morali znotraj družbe poskrbeti za ljudi, ki so rušili postavljeni družbeni red. Toda z razvojem pravne države so kazni telesa spremenili v kazen odvzema temeljih človeških pravic. To predvsem poteka z odvzemom človekove osnovne pravice – biti svoboden. Zaporniki se z vsakodnevnimi rutinami srečujejo na različne načine. Nekaterim, predvsem povratnikom in specialnim povratnikom, je delo, režim, hišni in dnevni red že znan, tistim, ki se znajdejo za rešetkami prvič, pa lahko vse omenjeno predstavlja zelo velik problem. S problemi, ki jih take osebe imajo, prenašajo na osebje, ki je tam zaposleno. Vsekakor je v vsakem zaporu poskrbljeno, da se na nivo pomoči lahko računa na psihološkem, sociološkem, zdravstvenem, kakor tudi na varnostnem področju. Med socialnimi delavci, psihologi, pedagogi, zdravstvenimi delavci, inštruktorji, imajo pomembno vlogo pri prestajanju kazni zapornika tudi pravosodni policisti, ki za zaprte osebe skrbijo podnevi in ponoči. Pri svojem delu se po navadi ne počutijo preveč utrujeni ali fizično izčrpani, dolgoletno in dolgotrajno delo pa vsekakor na pravosodnem policistu pusti posledice, predvsem na psihološkem počutju in psihofizičnem stanju. Vse prevečkrat se pojavljajo provokacije, verbalni in neverbalni napadi, v zadnjem času pa posamezni zaporniki na predrzen način tudi fizično napadajo pravosodne policiste. Znano je, da je delo pravosodnih policistov pod drobnogledom vsakega vodstva zavoda, Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij RS, Ministrstva za pravosodje, kakor tudi drugih mednarodnih skupin, ki se zavzemajo za zaščito in varovanje zaprtih oseb. Kljub temu da delo pravosodnega policista ni fizično obremenjujoče, rutinsko delo po navadi preseneti še tako izkušenega delavca, da je lahko v nevarnosti tudi njegovo življenje. Sam izraz rizično delo pomeni, da gre za odstopanje od nekaj normalnega na tvegano ter zato nevarno in varnostno zahtevno delo. Zaporniki ocenjujejo dober ali slab zapor pretežno po pravosodnih policistih, ki se je do leta 2008 imenoval paznik v zaporu.
Ključne besede: zapor, kaznovanje, svoboda, človekove pravice, varnost, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, pravosodni policist
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2022; Ogledov: 1131; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Projektni management socialne infrastrukture : obnova dela objekta v ZPKZ Koper
Matjaž Slak, 2022, magistrsko delo

Opis: Gradbeni objekti so v svojem življenjskem ciklu podvrženi staranju in obrabi. To še bolj velja za objekte socialne infrastrukture, ki so v svoji funkciji delovanja 24 ur na dan in to vse dni v letu, zaradi česar ti procesi potekajo še hitreje. Med objekte socialne infrastrukture v prvi vrsti prištevamo zdravstvene domove, bolnice, vrtce in šole, univerze, domove za starejše občane, oskrbovana stanovanja, posebne socialnovarstvene domove in drugo infrastrukturo, namenjeno oskrbi starostnikov. V sklop teh objektov sodijo tudi objekti zaporov, skupaj z vso pripadajočo infrastrukturo, namenjeno izvrševanju svojega poslanstva. Za nemoteno zagotavljanje delovanja takega objekta je treba posebno pozornost nameniti stalnemu in organiziranemu vzdrževanju. V sklop teh nalog spada tako redno kot investicijsko vzdrževanje. V okviru tega dela je na vzorcu obstoječega in delujočega objekta zapora prikazana izvedba investicijskega vzdrževanja dela, upoštevaje in z uporabo metod in znanj s področja projektnega managementa. Na osnovi in uporabi modela projektnega vodenja iz PMBOK vodnika (peta izdaja) je kot alternativa klasični izvedbi investicijskega vzdrževanja objekta izvedena varianta v obliki projekta. Pri tem pa ne gre le za gradbeni poseg z izvajanjem gradbeno-obrtniških del, temveč se v okviru projekta prepleta in nadzira še organizacija potrebnih človeških, materialnih in finančnih virov, spoštovanje obsežne zakonodaje in postopkov, ki veljajo le znotraj državne uprave, in posebnosti institucije zapora kot objektu s specifičnim režimom delovanja. Z namenom čim bolj učinkovite izvedbe obnove dela objekta Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper se v sklopu projekta vseskozi prepletajo različna področja upravljanja, ki v zaključku magistrskega dela privedejo do realizacije v predvidenem času, s predvidenimi stroški in pričakovano kakovostjo. Ta model se z uporabo ustreznih znanj, veščin, orodij in tehnik projektnih aktivnosti lahko uporabi tudi za obnove drugih objektov zaporov, z manjšimi prilagoditvami pa tudi znotraj drugih objektov institucionalne oskrbe v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: razvrednotena območja, socialna infrastruktura, projektni management, PMBOK vodnik, vzdrževanje objektov, institucionalna oskrba, zapor
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2022; Ogledov: 1121; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

3.
Primerjava dobrih praks varovanja človekovega dostojanstva v slovenskem in norveškem zapornem sistemu : magistrsko delo
Gordana Šket, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je nastalo v želji izboljšanja varovanja človekovih pravic in dostojanstva v slovenskih zaporih. Za primerjavo se nam je zaradi dokumentarne serije, ki smo jo gledali na Netflixu, imenovane Inside the world's toughests prisons, zdela najbolj primerna Norveška. Na kanalu YouTube smo pogledali filmčke o nekaterih norveških zaporih, ki so v teh posnetkih predstavljeni kot najbolj humani zapori na svetu. V magistrskem delu so predstavljeni in z norveškim sistemom primerjani ter analizirani postopki, ki jih zaposleni v Oddelku za varnost vsakodnevno izvajamo in ki lahko v veliki meri posegajo v človekovo dostojanstvo in varovanje tega. Ohranjanje človekovega dostojanstva je, še posebej v ustanovi, kot je zapor, izrednega pomena. Zaprte osebe so med prestajanjem zaporne kazni izpostavljene raznim situacijam ter postopkom, ki lahko vsakemu posamezniku posebej pomenijo razvrednotenje njegovega dostojanstva in kršitve njegovih pravic. V vseh zapornih sistemih, tudi v slovenskem in norveškem, so postopki, ki so z vidika varovanja človekovega dostojanstva težavni, a se jim ni moč izogniti ali jih preprečiti, saj so obvezen sestavni del prestajanja zaporne kazni. Pri teh postopkih je težko ohranjati človekovo dostojanstvo, tako na strani zaprte osebe kot na strani zaposlenih. V magistrskem delu smo proučili način izvajanja teh postopkov v enem in drugem sistemu. Ugotovili smo, kateri sistem je človeku bolj prijazen in bolje poskrbi za človekovo dostojanstvo ter kateri primeri dobrih praks so tisti, ki bi jih Slovenija morala prenesti v svoj zaporni sistem tako, da bi zagotovila večje človekovo dostojanstvo tako za zaprte osebe kot tudi za zaposlene v zaporih.
Ključne besede: zapor, človekovo dostojanstvo, pravosodni policist, obsojenci, kazen
Objavljeno v ReVIS: 16.02.2022; Ogledov: 1352; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

4.
Odškodnina, ki jo mora država poravnati posamezniku zaradi neupravičeno odvzete prostosti : diplomsko delo
Maša Tomažič, 2020, diplomsko delo

Opis: Včasih se zgodi, da je osebi odvzeta prostost, a se kasneje izkaže, da je bila prostost odvzeta neupravičeno. Zmotno je prepričanje, da je odvzem prostosti protipraven samo, kadar govorimo o neupravičeni obsodbi in o neupravičenem prestajanju zaporne kazni. Odvzem prostosti je lahko protipraven že bistveno prej % ko policija odredi pridržanje, v primeru pripora ali hišnega pripora. Oškodovani lahko na temelju neupravičeno odvzete prostosti zahteva odškodnino. Zahtevek oškodovanega se vloži proti državi, saj država objektivno odgovarja za delovanje svojih organov. Odškodninska odgovornost je odgovornost odgovorne osebe, da povrne škodo, ki je zaradi njenega ravnanja nastala oškodovancu. Oškodovančev zahtevek se imenuje odškodninski zahtevek. Odškodninsko pravo je del obligacijskega prava in skupaj s tem del široke družine civilnega prava, odškodninski zahtevek pa se rešuje v okviru pravdnega postopka. Da bo odškodnina na koncu izplačana, morajo biti izpolnjene štiri predpostavke: nedopustno ravnanje, nedopustna škoda, vzročna zveza in odgovornost. Glede na področje, v katerega odškodninsko pravo umeščamo, je eden izmed temeljnih virov, ki ga v primeru odškodninskih zahtevkov uporabljamo, Obligacijski zakonik; poleg tega pravice posameznikov med kazenskimi postopki najdemo tudi v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) ter v Kazenskem zakoniku (KZ1). Nikakor pa ne smemo pozabiti na temeljni pravni vir, v katerem so naštete in opisane temeljne človekove pravice % Ustavo Republike Slovenije.
Ključne besede: odškodnina za neupravičeno odvzeto prostost, odškodnina, neupravičeno odvzeta prostost, neupravičen zapor, neupravičena obsodba
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1695; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (268,15 KB)

5.
6.
Uveljavitev dela v splošno korist kot nadomestilo uklonilnega zapora : magistrsko delo
Donald Rus, 2011, ni določena

Ključne besede: uklonilni zapor, policija, dela v splošno korist, sodišča
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2017; Ogledov: 2680; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (910,86 KB)

7.
Uklonilni zapor kot sredstvo izvrševanja globe : magistrsko delo
Srečko Kosi, 2013, magistrsko delo

Ključne besede: uklonilni zapor, skladnost z ustavo, prekrškovni organ, policija, sodišče
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2017; Ogledov: 3083; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (602,53 KB)

8.
Uklonilni zapor kot sredstvo izvrševanja globe : magistrsko delo
Lidija Kobal, 2013, magistrsko delo

Ključne besede: prekrški, kazensko pravo, uklonilni zapor
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2017; Ogledov: 3260; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (547,66 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh