11. |
12. Prva pisna komunikacija s potencialnim delodajalcemMateja Novak Škorc, 2017 Opis: Z zavedanjem, da so vsa delovna mesta minljiva in da se v povprečju vsak iskalec zaposlitve
osemkrat znajde na trgu dela, smo v nalogi Prva pisna komunikacija s potencialnim
delodajalcem raziskovali načine pisanj, ki se jih poslužujejo posamezniki na trgu delovne sile.
V nalogi smo se podali skozi preteklost, v čas, ko so se pojavila prva pisanja prijav na delovna
mesta, vse do sodobnih, tehnološko obarvanih oblik in metod. Opisali smo razlike med
tradicionalnimi oz. pasivnimi načini iskanja zaposlitev ter prikazali načine kako se lotiti
aktivnega iskanja zaposlitve. Podrobneje smo predstavili razloge, zaradi katerih posamezniki
postanejo iskalci zaposlitve.
Razčlenili smo prvine dobrega spremnega pisma in življenjepisa, našteli nekaj najpogostejših
poimenovanj in različic, ki se trenutno pojavljajo ter jih podrobneje opisali. Nanizali smo tudi
nekaj primerov inovativnih pisanj.
Oprli smo se na nasvet, ki smo ga zasledili v enem izmed zaposlitvenih priročnikov, in sicer da
je zmeraj dosti delovnih mest. V kolikor ne moremo dobiti zaposlitve, moramo spremeniti
metodo iskanja oz. način, ki smo ga uporabljali do sedaj. Glede na to smo v praktičnem delu
naloge raziskovali metode, ki jih uporabljajo iskalci zaposlitve. Postavili smo 7 smiselnih
hipotez ter predstavili še nekaj dodatnih zanimivih ugotovitev.
Pridobljene ugotovitve smo ustrezno interpretirali in jih grafično prikazali. Ob koncu pa smo
navedli praktično uporabo pridobljenih rezultatov ter priporočila pri nadaljnjem razvoju dobrih
praks.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: iskalec zaposlitve, zaposlitev, delodajalec, trg delovne sile, spremno pismo, življenjepis
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 957; Prenosov: 93
 Celotno besedilo (2,26 MB) |
13. Povezanost tipov temperamenta z zadovoljstvom pri deluDarja Bitenc, 2017 Opis: Ljudje na delovnem mestu in v delovnem okolju preživimo veliko časa. Zato je pomembno,
da je posameznik na delovnem mestu zadovoljen. V tem okolju smo priča mnogim
dejavnikom, ki vplivajo na zadovoljstvo posameznika. Ker smo si ljudje različni med seboj,
so tudi dejavniki, ki nam povzročajo zadovoljstvo različni. Za začetek, nismo vsi primerni za
vse vrste dela. Pomemben ukrep za zadovoljstvo pri delu je torej, da ljudje izberemo tisto
delo, ki ustreza naši osebnosti. To je dobro upoštevati tako z vidika iskalca zaposlitve, kot
tudi z vidika delodajalcev.
V diplomski nalogi smo raziskali povezanost štirih tipov temperamenta po Hipokratu z
zadovoljstvom pri različnih vrstah dela. Rezultati so pokazali, da ni pomembnih razlik pri
zadovoljstvu znotraj skupin različnih temperamentov, prav tako ni razlik za določen tip
temperamenta glede na sektor zaposlitve. Dodatno smo preverili, kolikšna je stopnja
zadovoljstva pri določeni vrsti dela pri posameznih tipih temperamenta in kakšna vrsta dela je
za določen tip najbolj zadovoljujoča. Ugotovili smo, da je za kolerika vodstven položaj
najbolj zadovoljujoč. Rezultati so pokazali tudi, da je razvidna razlika v povprečnem
zadovoljstvu pri delu s strankami le med tipom kolerik in flegmatik, ne pa med ostalimi tipi
temperamenta. V splošnem lahko rečemo, da rezultati niso pokazali velikega vpliva
temperamenta na zadovoljstvo pri delu. Vseeno pa so vidne smernice, da je za določen tip
temperamenta bolj primerna določena vrsta dela.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zaposlitev, zadovoljstvo pri delu, temperament, osebnost
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 928; Prenosov: 0 |
14. Osebe z duševno motnjo depresija ter njihovo vključevanje v socialno in delovno okoljeDragica Pavšič Gerenčer, 2014 Opis: Predmet magistrskega dela so raziskovalna vprašanja, kako se osebe s težavami v duševnem
zdravju vključujejo v socialno in delovno okolje, s kakšnimi težavami se srečujejo pri delu,
kako je z njihovo zaposljivostjo in kako jih delodajalci sprejemajo. Pri raziskavi so sodelovale
osebe, ki imajo diagnosticirano depresijo ter delodajalca, ki take osebe zaposlujeta.
V uvodu naloge je opisana depresija, njeni znaki in vrste. V naslednjem poglavju so prikazani
različni vidiki družbene vključenosti oseb z depresijo. Posebej je opisana socialna vključenost
oziroma izključenost in stigmatiziranost teh oseb. V tretjem poglavju so navedeni načini
zaposlovanja oseb s težavami v duševnem zdravju in državnega spodbujanja njihovega
zaposlovanja. Pri raziskavi je uporabljana metoda strukturiranega intervjuja. Ugotovitve
raziskave so potrdile, da so osebe z depresijo zaposlene na nižjih plačanih delovnih mestih, da
so težje zaposljive kot zdrave osebe in da je stigmatiziranost teh oseb še vedno prisotna.
Delodajalci so prepričani, da so taki ljudje manj učinkoviti in zanesljivi in so pogosto na
bolniškem dopustu, zato jih v času gospodarske krize ne zaposlujejo več. Možnost zaposlitve
takih oseb je socialno podjetništvo, ki predstavlja velik razvojni potencial v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: depresija, zaposlitev, socialna vključenost, stigma, socialno podjetništvo
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 915; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,11 MB) |
15. Odnos mladih do prostovoljstvaJasna Urbanija De Maiti, 2015 Opis: V diplomski nalogi sem poskušala raziskati prostovoljno delo mladih ter odnos in razumevanje
njihovega delovanja na tem področju. V teoretičnem delu sem ugotavljala urejenost
prostovoljstva in izobraževanja v nacionalni zakonodaji in na področju Evropske unije in
predstavila prednosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostovoljstvu. V
empiričnem delu pa sem na osnovi opravljenih intervjujev in analize odgovorov petih izbranih
prostovoljcev ugotavljala njihove osebne motive, pričakovanja in opredelitve do prostovoljnega
dela.
Za pridobivanje podatkov sem uporabila strukturirani intervju z vnaprej pripravljenimi vprašanji.
Intervjuji so bili opravljeni individualno s petimi prostovoljci. Dva izmed intervjuvanih
prostovoljcev še naprej aktivno sodelujeta v Centru za uporabnike prepovedanih drog. Kasneje
sem opravila intervju s prostovoljko, ki je z delom v prostovoljstvu začasno prenehala, in še z
dvema naključnima prostovoljcema.
Prostovoljno delo predstavlja mladim novo obliko pomoči, pridobivanja izkušenj na različnih
področjih delovanja, potrjevanja osebnih vrednot in posledično tudi izboljšanje možnosti za
kasnejšo zaposlitev. Kljub prizadevanju Evropske komisije za razvoj prostovoljnega dela na
državnih, regionalnih in lokalnih ravneh za pomoč mladim pri uveljavljanju pridobljenega
formalnega znanja in lažjega iskanja prve zaposlitve pa ostaja ta problem še naprej nerešen.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prostovoljno delo, mladi, izkušnje, zaposlitev, izobraževanje, tujina, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 752; Prenosov: 77
Celotno besedilo (893,17 KB) |
