Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Zaposljivost mladih z visokošolsko izobrazbo
Jasmina Zeme, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zaposljivost, mladi, visoko izobraženi
Objavljeno: 12.12.2020; Ogledov: 559; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (374,89 KB)

3.
Pravni vidik spremljanja zaposljivosti diplomantov v povezavi s kakovostjo slovenskega visokega šolstva
Nana Lavrenčič Marković, 2020

Opis: V okviru disertacije sta predstavljena razvoj in pravna ureditev visokega šolstva, to je področje njegove kakovosti in znotraj nje zaposljivost diplomantov, in sicer v Evropi in v Sloveniji. Osrednji namen naloge je preveriti dve postavljeni hipotezi. Prva se nanaša na slovenske visokošolske zavode oziroma njihovo pravno ureditev spremljanja zaposljivosti diplomantov; druga pa na diplomante slovenskega visokega šolstva oziroma njihovo možnost vplivanja na izboljšanje kakovosti slovenskih visokošolskih zavodov. V okviru raziskave je bilo analiziranih triindevetdeset dokumentov - šestintrideset statutov, enaintrideset poslovnikov kakovosti ter šestindvajset samoevalvacijskih poročil šestinštiridesetih slovenskih visokošolskih zavodov - šestih univerz in štiridesetih samostojnih visokošolskih zavodov. Glavno omejitev raziskave sta predstavljali nizka stopnja objavljenosti v raziskavo zajetih dokumentov in še nižja stopnja odzivnosti visokošolskih zavodov na prošnjo za posredovanje neobjavljenih dokumentov. Analiza zbranih podatkov je pokazala, da na visokošolskih zavodih ni enotne metodologije spremljanja zaposljivosti diplomantov, saj je ta pravna ureditev pomanjkljiva in diplomanti imajo kot interesna skupina zanemarljive možnosti vplivanja na izboljšanje kakovosti visokošolskih zavodov. Trditve, da na kakovost lahko vpliva samo delovanje države kot pravodajalca, pa raziskava ni potrdila. Na podlagi ugotovitev je bilo oblikovanih devet predlogov za izboljšave, ki predstavljajo osrednji pomen in uporabnost disertacije
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: visoko šolstvo, visokošolski zavod, zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, zaposljivost diplomantov, spremljanje diplomantov
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 471; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (4,02 MB)

4.
Karierni načrt kot gradnik osebne odličnosti
Marija Turnšek Mikačić, 2014

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): V 21. stoletju se je povpraševanje na trgu dela usmerilo od tistih, ki imajo znanje in izkušnje k tistim, ki se nenehno učijo. Varnost delovnega mesta p ostaja vedno manj pomembna in jo nadomešča cilj: zaposljivost . V raziskavi je opisan potencial osebnega kariernega načrta. Za uresničitev potenciala nove kariere posameznik razvija nove pristojnosti za upravljanje sebe in kariere. Namen: Namen raziskave je spoznati učinek izobraževanja o kariernem načrtu, ki bo kvantitativno in kvalitativno empirično preverjen. Izobraževanje o osebnem kariernem načrtu (neodvisna spremenljivka) je osnovano na lastnem modelu, pri katerem smo testirali odnos udeležencev do k ariere, porast njihove samozavesti in zaznavanje osebne odličnosti (odvisne spremenljivke). Z družuje zasnove in uporabo čustvenih, intelektualnih in socialnih virov posameznika. Kot cilj raziskave smo izmerili dejavnike, ki vplivajo na občutek osebne odlič nosti udeležencev izobraževanja in izdelave kariernega načrta v primerjavi s tistimi, ki se niso karierno izobraževali. Metoda: Opravili smo empirično kvantitativno in kvalitativno analizo rezultatov kariernega izobraževanja. Pri kvalitativni analizi je b ilo e mpirično gradivo , zbrano v obliki petih skupin esejev, ki so jih napisali udeleženci izobraževanja . Kvalitativna raziskava je študija analize 20 esejev. Imeli smo 5 fokusnih skupin po štiri osebe. Postavili smo paradigmatski model in oblikovali končno teorijo. Pri kvantitativni analizi smo z vprašalnikom zbrali podatke na vzorcu 272 udeležencev izobraževanja in vzorcu 273 neudeležencev izobraževanja. Testirali smo veljavnost in zanesljivost vprašalnika ter njegovo interno konsistentnost. Za analizo pos ameznih trditev smo uporabili deskriptivno statistično metodo s frekvenčno porazdelitvijo. Z bivariantno analizo smo v korelacijski matriki testirali linearno povezanost posameznih parov spremenljivk. Spearmanov koeficient korelacije % je za vsak par pokaz al, ali med njima obstaja povezanost. Pri preverjanju razlik med obema skupinama smo uporabili t - test za neodvisne vzorce. S faktorsko analizo smo ugotavljali, ali se zveze med opazovanimi spremenljivkami (ali kazalniki) lahko pojasnijo z manjšim številom posredno opazovanih spremenljivk ali kazalnikov. Primernost podatkov za faktorsko analizo smo preverili s Kaiser - Meyer - Olkinovim testom ( KMO ) in Bartlettovim testom . Rezultati: Skupina udeležencev izobraževanja ima višje vrednosti M = od 3, 55 do 4, 53 pri kazalnikih vseh treh odvisnih spremenljivk v primerjavi s skupino neudeležencev izobraževanja M = od 2, 29 do 3,38 . Bivariantna analiza kaže pri udeležencih izobraževanja na sredn je močno pozitivno povezanost med odnosom do kariere in samopodobo (Spe armanov korelacijski koeficient % je 0,465), srednje močno povezanost med odnosom do kariere in zaznavanjem osebne odličnosti (Spearmanov korelacijski koeficient % je 0,340) in zelo moč no pozitivno povezanost med samopodobo in zaznavanjem osebne odličnosti ( Spe armanov korelacijski koeficient % je 0,65) . S t - testom smo preverjali, če se aritmetičn e sredin e M obeh skupin za vse tri spremenljivke med seboj statistično pomembno razlikujeta : Pri udeležencih izobraževanja je pri vseh treh odvisnih spremenljivkah: M > 4,03. Pri neudeležencih izobraževanja je pri vseh treh odvisnih spremenljivkah: M < 2, 8 4 . Na osnovi rezultatov lahko potrdimo vse tri hipoteze, ki smo jih postavili na začetku razi skave. Organizacija: Ugotovitve raziskave bodo uporabne v kariernem menedžmentu kot procesu planiranja in pri oblikovanju napredovanja posameznikov znotraj organizacije v skladu s potrebami organizacije in željami, možnostmi, znanjem, spretnostmi ter spos obnostmi posameznika. Družba: Ljudje, ki bodo izdelali osebni karierni načrt , bodo v večji meri sposobni skrbeti za svojo zaposljivost. Ugotovitve disertacije bodo praktično uporabne tudi za lažje zaposlovanje v primeru brezposelnosti . S kariernim izobra ževanjem ter izdelavo kariernega in poslovnega načrta bodo brezposelni hitreje na šli ustrezno obliko dela s samozaposlitvijo . Na drugi strani pa pomaga zaposlenim, da se izognejo kariernemu prelomu , ki vodi v brezposelnost in ga nadomestijo z načrtovanim k ariernim prehodom , ki ponuja različne vzorce karier. Originalnost: Karierni načrt kot gradnik osebne odličnosti zgrajen na podlagi modela kariernega izobraževanja z vgrajenimi elementi nevrolingvističnega programiranja, potrjenimi v okviru najnovejših raz iskav nevroznanosti, predstavlja novost in še ne dovolj raziskano področje. Raziskava predstavlja izvirni prispevek in daje nova spoznanja, temelječa na rezultatih raziskav, ki opozarjajo na nove paradigme razumevanja kariere in pomena njenega načrtovanja kot motiva odličnosti. Za karierno načrtovanje smo za razvoj in dosego osebne odličnosti uporabili nevrolingvistično programiranje, ki se je izkazalo kot učinkovito orodje. Udeleženci izobraževanja so prevzeli nadzor nad svojim življenjem, pridobili visok o stopnjo samozaupanja in samozavesti ter zaznali svojo osebno odličnost. Omejitve raziskave: V raziskavi smo se omejili na raziskovanje vpliva kariernega izobraževanja na odnos do kariere, porast samozavesti in zaznavanje osebne odličnosti udeležencev in neudeležencev konkretnega izobraževanja. Nismo raziskovali razvoja njihove prihodnje kariere. Prav tako nismo raziskovali poslovne uspešnosti izobraževancev po zaključku izobraževanja. Nadaljnje raziskovanje: Potencialnim raziskovalcem podajamo predlog e nadaljnjega raziskovanja na tem področju: Spremljanje razvoja prihodnje kariere udeležencev kariernega izobraževanja z metodo kvalitativne analize. Modeliranje njihovega ravnanja z orodji nevrolingvističnega programiranja bi pokazalo vrsto veščin, na kat erih je lahko osnovan sistem kariernega izobraževanja zaposlenih na vseh nivojih v podjetjih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izobraževanje, kariera, načrtovanje, odličnost, prelom, zaposljivost, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 442; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

5.
Mladi diplomanti kot iskalci zaposlitve
Darija Rupnik, 2013

Opis: Tematika brezposelnih mladih diplomantov je aktualna tema. Vsi si želimo stabilno zaposlitev. Iskanje take zaposlitve z vidika posameznika je pomemben del našega življenjskega cikla. Zaposlitev nam predstavlja ekonomsko in socialno neodvisnost, zato si brez nje težko načrtujemo življenje, kariero in družino. Mladi diplomanti so zaradi negotovosti na trgu dela izpostavljeni tudi večji socialni izključenosti in s tem socialni neenakosti še na drugih področjih življenja. Da bi si ti iskalci zaposlitve izboljšali svojo zaposljivost ter povečali konkurenčnost na trgu delovne sile, se morajo zavedati svojih slabosti in napak, ki jih imajo pri iskanju zaposlitve. Naloga proučuje dogajanje na trgu dela, predvsem na področju, ki se dotika zaposlovanja mladih diplomantov. Razdeljena je na tri dele. Prvi del obravnava pojem brezposelnosti, zaposljivosti in trg dela v Sloveniji. Tu so opredeljeni dejavniki, ki vplivajo na zaposlovanje mladih diplomantov. V drugem delu je predstavitev kvalitativne metode dela s fokusno skupino z namenom pridobivanja mnenj in stališč o brezposelnosti mladih diplomantov. Najpomembnejši del naloge je namenjen predstavitvi pridobljenih podatkov. Ključna ugotovitev v nalogi je, da je za uspešno zaposlovanje mladih diplomantov pomembnih več dejavnikov. Na nekatere zunanje dejavnike posameznik ne more vplivati, lahko pa vpliva na svoja dejanja v postopku iskanja zaposlitve, kajti vedno prihaja bolj do izraza dejstvo, da mora diplomant, ki išče zaposlitev, vedno bolj prevzemati odgovornost za svojo pot, ki ga vodi do zaposlitve ter posledično s tem do materialne in socialne varnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: brezposelnost, mladi diplomanti, zaposljivost, pot do prve zaposlitve, trg delovne sile
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 440; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
Spremljanje zadovoljstva s študijem in karierne poti diplomantov FOŠ
Tanja Simonič, 2014

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV) : V diplomski nalogi se osredotočam na kompetence, ki jih študenti Fakultete za organizacijske študije med študij em pridobijo, kako so s študijem zadovoljni in kako študij in kompetence vplivajo na njihovo kariero in bodočo zaposlitev. Namen: C ilji in namen raziskovanja so predstavitve teor etičnih izhodišč, poiskati primere dobrih praks ter oblikovanje in izvedba anketnega vprašalnika ter oblikovanje Pravilnika o anketiranju diplomantov FOŠ. Metoda: Uporabljena metoda je študija primerov, kjer smo poiskali primere dobrih praks in jih primerj ali med seboj. Sledi ji izvedba kvantitativne raziskave, in sicer anketiranja ter analiza rezultatov . Najprej so predstavljena teoretična izhodišča in primeri dobrih praks. Na podlagi študije primerov dobrih praks je izdelan tudi vprašalnik za FOŠ in Pravi lnik o anketiranju. Rezultati: S preučitvijo primerov dobrih praks in njihovo primerjavo smo dobili dober vpogled v to, kako mora biti dober vprašalnik o zadovoljstvu diplomantov sestavljen in katere elemente mora vsebovati. Tako smo lahko sestavili dober vprašalnik, ki nam nudi prave informacije . Na podlagi študije primerov smo izdelali tudi Pravilnik o anketiranju diplomantov. Rezultati so pokazali, da so diplomanti s študijem več kot zadovoljni in da ne bi spreminjali praktično nič esar. Organizacija: Z uvedbo anketiranja diplomantov o zadovoljstvu s študijem bo fakulteta dobila več povratnih informacij in bo na ta način lahko izboljšala potek študija ter bodočim študentom nudila še boljše pogoje in jim do konca študija predstavil a o ziroma jim priučil a pravilne kompetence, ki jim bodo prišle najbolj prav. Družba: S tem , ko od študentov dobivamo povratne informacije, lahko izboljšamo sam študijski proces in novim študentom omogočimo še boljšo izobrazbo . Originalnost: N aloga prinaša nov način pridobivanja povratnih informacij od študentov in na ta način omogoča konstantno izboljševanje študijskega programa in procesov . Omejitve/nadaljnje raziskovanje : O mejitve raziskave se kažejo predvsem v majhnem številu anketirancev, saj je do tega tr enutka diplomiralo samo 15 študentov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diplomanti, zadovoljstvo s študijem, karierna pot, kompetence, zaposljivost, zaposlenost
Objavljeno: 20.08.2021; Ogledov: 301; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh