Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


41 - 50 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
41.
Zaposlovanje invalidov
Ida Štefanič, 2015

Opis: V diplomskem delu je v teoretičnem delu zajet pojem in razvrstitev invalidnosti glede na stopnjo, naravo, vzrok, trajnost in posledice invalidnosti ter pravni status, opisane so človekove pravice povezane z invalidi, zakonodaja in predpisi, kot so Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) v okviru katerega je predvsem pomembna še Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov, Pravilnik o merilih in postopku za pridobitev statusa invalida, za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije in za ocenjevanje zaposlitvenih možnosti invalidov ter o delu rehabilitacijskih komisij, Pravilnik o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide, Pravilnik o invalidskih podjetjih ter Pravilnik o zaposlitvenih centrih, Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) in Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). V delu so opredeljeni tudi ukrepi pri zaposlovanju invalidov, med katere sodijo zaščita pred odpuščanjem, kvotni sistem, rezervirana delovna mesta, subvencija plač, dodatno izobraževanje in usposabljanje invalidov, usposabljanje invalidov pod običajnimi pogoji, usposabljanje na delovnem mestu ter usposabljanje pod posebnimi pogoji. Opisana je tudi zaposlitvena rehabilitacija, katere merila za priznanje in uporabo so zajeta v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), prilagoditev delovnih mest, zaščitna zaposlitev in zaposlitveni centri, podporno zaposlovanje, invalidska podjetja ter zadovoljstvo pri delu. V empiričnem delu pa so s pomočjo grafične predstavitev potrjene ali zavržne hipoteze na področju zaposlovanja invalidov. V raziskavo je zajetih 24 zaposlenih invalidov v izbranem invalidskem podjetju Levas Krško d.o.o., ki so izpolnili anketni vprašalnik.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: invalidi, zaposlovanje, zakonodaja, kvotni sistem, zaposlitvena rehabilitacija, invalidska podjetja, zadovoljstvo pri delu, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 817; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (516,37 KB)

42.
Motivacija za izobraževanje zaposlenih na Območni službi Nova Gorica Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje
Martina Kavčič, 2013

Opis: V vsakdanjem življenju se pogosto srečujemo s pojmom motivacije. Vsak posameznik, ki želi biti konkurenčen na trgu dela, mora poskrbeti za svoj razvoj in se stalno izpopolnjevati in izobraževati. Pogosto se nam zastavlja vprašanje zakaj je nekdo za nekaj motiviran, drugi pa so zadovoljni sami s sabo, kje je torej tisti vzgib, motiv, ki povleče posameznika iz udobja. V raziskovalni nalogi sem se želela usmeriti na motivacijo za izobraževanje, tako sem v prvem delu opredelila pojme motivacije in izobraževanja odraslih. V drugem delu pa sem želela predstaviti kvantitativne in kvalitativne metode, s katerimi sem skušala najti odgovore na zastavljene hipoteze. Z diplomsko nalogo sem želela pridobiti odgovor na vprašanje motivacije za izobraževanje zaposlenih na Območni službi Nova Gorica Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in v kakšni meri je vplivala sprememba zakonodaje na izobraževanje zaposlenih. Prišla sem do ugotovitve, da je motivacija za izobraževanje tistih udeležencev, ki se izobražujejo na podlagi zakona, šibka, medtem, ko je motivacija za izobraževanje tistih, ki se izobražujejo na lastno željo, veliko večja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motivacija, motiv, izobraževanje odraslih, Zavod RS za zaposlovanje, strokovni svetovalec
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1180; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

43.
Primerjava implementacije javnih politik zaposlovanja mladih na območju Mestne občine Nova Gorica in Občine Ajdovščina
Maruša Istenič, 2017

Opis: Diplomska naloga preučuje implementacijo javnih politik zaposlovanja mladih na območju Mestne občine Nova Gorica in Občine Ajdovščina. Namen je, da se na podlagi pozitivnih praks iz ene občine predlaga ukrepe v drugi občini in obratno. Diplomsko nalogo sestavljata dva dela. Teoretični del predstavlja pojme javne politike, policy analize, njen potek in zakonodajne ureditve zaposlovanja mladih v Sloveniji. To so tudi izhodišča za nadaljnjo analizo in kasneje primerjavo javnih politik. Empirični del diplomske naloge predstavlja po poteku policy analize dva pristopa k preučevanju. Prvi pristop je »od zgoraj navzdol«, pri katerem smo predstavili javnopolitične igralce na področju zaposlovanja mladih in javne politike, ki jih sprejemajo. Preučili smo javnopolitične igralce vse od nivoja Evropske unije, državnega nivoja in kasneje konkretne javne politike občin Nova Gorica in Ajdovščina. Pri drugem pristopu »od spodaj navzgor« smo informacije pridobili z intervjuji s ključnimi državnimi in civilnodružbenimi igralci v preučevanih občinah. Ugotovili smo, da je Občina Ajdovščina veliko prej zaznala problematiko zaposlovanja mladih kot pomembno in prej začela z ukrepi reševanja. Leta 2012 je sprejela Strategijo za mlade v občini Ajdovščina, v občini Nova Gorica pa je strategija v fazi obravnave. Kot razliko opažamo pomanjkanje civilnodružbenih igralcev, ki bi se ukvarjali s tematiko in izvajali sprejete javne politike v Novi Gorici. V občini Ajdovščina se s tem področjem bolj konkretno ukvarjajo organizacije Mladinski svet in Inštitut za mladinsko politiko. Dostop do političnih odločevalcev bolje ocenjujejo v Ajdovščini, predvsem z vidika upoštevanja predlogov in ne toliko možnosti predlogov. Kot rešitev v občini Nova Gorica vidimo predvsem možnost spodbud za participacijo mladih v institucijah (obuditev Mladinskega sveta), ki bi vodila tudi do boljše implementacije sprejetih ukrepov na področju zaposlovanja mladih in večjega nadzora.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zaposlovanje mladih, implementacija javnih politik, Mestna občina Nova Gorica, Občina Ajdovščina, policy analiza, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 827; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

44.
Socialna aktivacija in njena umestitev v zaposlitveno politiko Slovenije
Edina Kovač Cvetko, 2020

Opis: V magistrskem delu obravnavamo pilotni projekt Socialne aktivacije. Osnovni namen sistema socialne aktivacije je zmanjševanje tveganja revščine z večjo socialno vključenostjo. Gre za celovit pristop obravnave in reševanja problematike dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči, ki imajo večkrat zapletene zdravstvene in socialne težave, so ranljivi, socialno izključeni, nemotivirani za spremembe ter posledično velikokrat težje zaposljivi. V prvem delu magistrske naloge predstavljamo zgodovinski pregled skrbi za ranljive skupine ter natančno predstavljamo sam projekt Socialne aktivacije. V drugem, empiričnem delu, predstavljamo stanje socialne aktivacije, kot ga vidijo intervjuvanci. Za dosego zastavljenih ciljev empiričnega dela uporabljamo kvalitativno metodologijo v obliki poglobljenih intervjujev udeležencev in izvajalcev projekta. Izbrali smo globinski pol strukturirani intervju, ki omogoča tudi dodatna podvprašanja, s katerim osebo usmerjamo k zastavljeni temi. Magistrska naloga zajema raziskavo dveh skupin intervjuvancev. V prvi skupini raziskujemo intervjuje respondentov, ki so bili izbrani na razpisu kot izvajalci programa socialne aktivacije v različnih regijah po Sloveniji, so tisti, ki z udeleženci preživijo največ časa in od katerih se zahteva, da v točno določenem časovnem okvirju pokažejo merljive rezultate. Pri raziskavi te skupine ugotavljamo njihove izkušnje, največje izzive, prednosti in slabosti socialne aktivacije. Neprecenljivi so nam tudi njihovi predlogi za dopolnitev, izboljšavo in umestitev socialne aktivacije v zaposlitveno politiko Slovenije. V drugi skupini raziskujemo intervjuje respondentov, ki so bili vključeni v projekt Socialne aktivacije − v vmesni program, in sicer smo izbrali le tiste udeležence, ki so uspešno zaključili program in se med programom ali takoj po njegovem zaključku zaposlili. Zanimajo nas njihova začetna pričakovanja, pridobitve v programu, odnos do denarne socialne podpore, kaj je bilo tisto, kar je v njih vzbudilo željo po spremembah in tem da se zaposlijo, kaj bi spremenili v SA ter kateri instituciji bi zaupali vodenje SA v prihodnje. S pomočjo raziskave v zaključku naloge podajamo predloge vsem deležnikom in oblikovalcem socialne aktivacije, za njeno izboljšavo ter umestitev v že obstoječi sistem in prakso slovenske aktivne politike zaposlovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna aktivacija, socialna vključenost, zaposlovanje, udeleženci, pričakovanja, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 929; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

45.
Fleksibilna oblika zaposlitve
Alma Mevc, 2021

Opis: V magistrskem delu je obravnavano delo na domu, kot ena izmed oblik fleksibilne zaposlitve. Delo na domu ne predstavlja nekega zgolj začasnega trenda, temveč postaja ena izmed oblik dela, ki se bo v prihodnosti vse pogosteje pojavljala. Tako v državah v razvoju kot tudi v razvitem svetu se delo na domu v zadnjih letih vse bolj uveljavlja. Tudi v slovenski zakonodaji je institut delo na domu urejen že dlje časa. Temeljni pravni vir, ki v Republiki Sloveniji ureja delo na domu, je Zakon o delovnih razmerjih. Pomembna novost, ki je bila leta 2013 uvedena z novim Zakonom o delovnih razmerjih, je ta, da lahko sedaj delavec zgolj del delovnega časa opravlja delo na domu. Delo na domu omogočajo različne oblike dela, ki jih delavci lahko opravljajo na svojem domu ali v drugih prostorih, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Od ostalih oblik zaposlovanja se delo na domu razlikuje v kraju opravljanja dela. Med delo na domu uvrščamo tudi delo na daljavo, kjer delavec pri opravljanju dela uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Vzroki za opravljanje dela na domu so različni. Delo na domu predstavlja eno izmed pravnih področij, ki se je v preteklosti precej hitro spreminjalo, kar velja še danes. Za nadaljnji razvoj dela na domu so nenehne spremembe na tem področju nujne.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: fleksibilnost, delo na daljavo, delo na domu, zaposlovanje, kraj opravljanje dela
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 791; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1011,28 KB)

46.
Zaposlovanje policistov z vidika strateškega managementa kadrov v obdobju od leta 2012 do 2021
Simon Bizjan, 2022

Opis: Zaposlovanje policistov je eden od temeljnih organizacijskih elementov v Policiji. Vsaka organizacija za učinkovito in uspešno zaposlovanje potrebuje tudi strateški pristop k managementu kadrov, ki je obravnavan v tem diplomskem delu. Za lažje razumevanje teme zaposlovanja policistov so uvodoma opredeljeni nekateri temeljni pojmi. Management kadrov oz. človeških virov je uveljavljen predvsem v gospodarskih organizacijah, vendar ga lahko kot model dobre prakse prenesemo tudi v javno upravo. Oblika zaposlovanja policistov se je skozi čas spreminjala, kar pomeni, da se razlikujejo tudi zakonodajne podlage zaposlovanja policistov. Policija kot organizacija mora imeti jasno opredeljeno poslanstvo, vrednote in vizijo, saj samo tako lahko zagotavlja varnost ljudi in njihovega premoženja. Hkrati mora s primernim strateškim managementom kadrov zagotoviti tudi varnost in kakovostno življenje svojih zaposlenih, saj policist le tako lahko opravlja svoje delo v skladu s pričakovanji delodajalca. Statistični podatki zadnjih desetih let omogočajo dober pregled nad dogajanjem in vplivi različnih dejavnikov na zaposlovanje v državni upravi, in s tudi tem v Policiji. Za učinkovito upravljanje kadrov in zaposlovanje v Policiji je treba imeti dobre vodstvene kadre. S takšnimi kadri so bili v sklopu tega diplomskega dela opravljeni intervjuji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policist, zaposlovanje, delovno razmerje, strateški management kadrov, človeški viri, državna uprava, policija
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 519; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

47.
Izkušnje strokovnih delavcev in odraslih oseb s posebnimi potrebami s celostno obravnavo le-teh v CUDV Radovljica
Alja Žibret Božič, 2022

Opis: Večina odraslih oseb s posebnimi potrebami je danes vključena v različne oblike institucionalne namestitve, kjer je velikokrat zaradi heterogenosti skupin, slabih smernic in premajhnega in neizobraţenega kadra okrnjena njihova obravnava. Celostna obravnava vključuje področja strokovne obravnave, namestitve, socialnega vključevanja, izobraţevanja in zaposlovanje ter vpliva na kakovost ţivljenja ciljne skupine. V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo kakšna je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica, glede na izkušnje strokovnih delavcev in uporabnikov samih. Pri tem nas zanimajo področja socialnega vključevanje znotraj in izven institucije, področje dela in zaposlitve ter udejanjanje vseţivljenjskega učenja. Sprašujemo se o vplivu le-teh na kakovost njihova ţivljenja ter kakšne so razlike v zaznavanju glede na obe skupini intervjuvancev. Podatki v raziskavi so pridobljeni s sekundarnimi in primarnimi viri ter z delno strukturiranimi odprtimi intervjuji in analizo le-teh z metodo kvalitativnega raziskovanja. V raziskavi ugotavljamo, da je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica v večji meri ustrezna, pri čemur je moţnost za izboljšave na širšem socialnem vključevanju izven institucije in na področju izobraţevanja. Največ poudarka pri celostni obravnavi je na področju osnovne nege in vključevanju v VDC. Prav tako ugotavljamo, da uporabniki celostno obravnavo zaznavajo kot dobro in so s kakovostjo ţivljenja zadovoljni. Zaključujemo, da je kakovost ţivljenja odraslih oseb s posebnimi potrebami premo sorazmerno povezana s celostno obravnavo le-teh, pri tem pa se pomanjkljivosti kaţejo predvsem v pomanjkanju ustreznih smernic in zakonodaje na področju celostne obravnave odraslih oseb in pomanjkanju ter izčrpanju strokovnih kadrov. Naše ugotovitve bodo pripomogle k ustreznejši celostni obravnavi odraslih oseb s posebnimi potrebami v ostalih institucijah pri nas ter k širšemu razumevanju pravic in potreb ciljne skupine.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odrasle osebe s posebnimi potrebami, celostna obravnava, kakovost življenja, socialna vključenost, zaposlovanje, strokovni delavci, CUDV, diplomske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 568; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

48.
Zaposlenost in podzaposlenost diplomantov – študija primera
Karmen Pečolar, 2022

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diplomanti, globalizacija, prekarnost, podzaposlenost, zaposlenost, zaposlovanje
Objavljeno: 24.03.2023; Ogledov: 461; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)