Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 30 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
21.
Sprejemanje pogojev uporabe ter politike zasebnosti in zavedanje uporabnikov spletne pošte o varnosti njihovih podatkov
Marko Rudolf, 2013

Opis: V magistrski nalogi smo poizkusili razložiti način delovanja spletnega servisa Gmail in s pomočjo anketne raziskave ugotoviti, kako se uporabniki zavedajo svojih pravic glede objavljene vsebine in varnosti podatkov. Teoretični del smo začeli z opisom potencialnih nevarnosti na spletu in kaj lahko sami storimo za večjo varnost. Sledi nekaj napotkov za varno uporabo spletne pošte, kakšni so pravni vidiki uporabe ter kako pogoji uporabe vplivajo na uporabo storitve. Kako je z zasebnostjo in kakšen vpliv ima na osebno svobodo, smo opisali v nadaljevanju, zatem pa še osnove računalništva v oblaku. Teoretični del smo zaključili z opisom poštnega servisa Gmail, arhitekture sistema in Pogojev uporabe ter Politike zasebnosti, ki so s stališča uporabe še posebej pomembni. V empiričnem delu smo predstavili opravljeno raziskavo in njene najpomembnejše rezultate.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: spletna pošta, varnost, zasebnost, Gmail, pogoji uporabe
Objavljeno: 10.08.2018; Ogledov: 2330; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

22.
23.
24.
25.
Razumevanje zasebnosti na Facebooku
Dejan Fortuna, 2013

Opis: Na voljo je vedno več spletnih storitev, ki nam lajšajo vsakdanja opravila, od pošiljanja pošte do nakupovanja in tudi druženja. V zadnjem času so zelo priljubljena spletna socialna omreţja, ki omogočajo druženje s prijatelji in spoznavanje novih ljudi. Čeprav je splet zelo uporabno orodje, pa ima tudi svoje slabe lastnosti ena od teh je slaba varnost osebnih podatkov. V tej nalogi smo poizkusili raziskati, kako uporabniki dojemajo zasebnost na spletnih socialnih omrežjih. V teoretičnem delu smo na splošno predstavili spletna socialna omrežja, bolj podrobno pa smo predstavili spletno omrežje Facebook. Opisali smo, kako lahko zaščitimo del svoje zasebnosti s pripomočki, ki nam jih to spletno socialno omrežje ponuja. V nadaljevanju naloge pa smo predstavili osnove varstva osebnih podatkov in zasebnosti, pregledali smo problematiko zasebnosti v virtualnem prostoru in tehnologije, ki so nam lahko v pomoč pri njenem zagotavljanju. V empiričnem delu pa smo opisali izvedeno raziskavo in pridobljene rezultate.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: spletna socialna omrežja, zasebnost, Facebook, osebni podatki, politika zasebnosti
Objavljeno: 10.08.2018; Ogledov: 2661; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

26.
Varstvo osebnih podatkov na svetovnem spletu
Daša Bertok, 2017

Opis: Z razvojem digitalne dobe, ki vključuje pojav široke uporabe interneta, družabnih omrežij, pametnih telefonov in aplikacij ter digitalizacijo praktično na vseh področij našega življenja, se je izjemno pospešil pretok informacij o posameznikih ter povečal obseg zbiranja osebnih podatkov. Uporabnikom spleta je lažje slediti, jih profilirati in te informacije uporabiti v različne namene. Evropska unija (v nadaljevanju EU) se je na nastale spremembe odzvala z reformo evropskega zakonodajnega okvira v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Na novo sprejeta Splošna uredba (EU) za varstvo osebnih podatkov naj bi zagotavljala poenoteno in usklajeno ukrepanje v vseh državah članicah ter med drugim okrepila pravice posameznikov. Prav tako je pomembno varstvo osebnih podatkov, ki se iznašajo v države zunaj EU. Evropska komisija oziroma informacijski pooblaščenec je v teh primerih dolžan proučiti, ali tretja država, v katero se iznašajo podatki iz EU, zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, ki je primerljivo z varstvom osebnih podatkov v EU. Ali država zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, je po ugotovitvah načeloma odvisno od pravne ureditve države na tem področju. Država je prav tako na podlagi doktrine o t. i. pozitivnih obveznostih dolžna zagotavljati pravico do informacijske zasebnosti v razmerju do drugih posameznikov ter zavezana, da vzpostavi pravično ravnovesje med konkurirajočimi interesi posameznika in javnosti ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Po drugi strani pa je pravica do informacijske zasebnosti omejena s pravicami drugih, najpogosteje s pravico do svobode izražanja. Tudi država oz. javna oblast je pravno omejena pri posegih v pravico do informacijske zasebnosti, razen v določenih primerih, npr. javne varnosti ali ekonomske blaginje države itd. Lahko pa se zgodi, da država posega v pravico do informacijske zasebnosti s tem, ko izvaja nadzor nad posamezniki iz drugih nezakonitih interesov. Po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) so lahko kršitve varstva osebnih podatkov, storjene z objavo na spletu, neprimerno hujše kot pri objavi v tiskanih medijih, saj so osebni podatki na spletu odprti bistveno širši javnosti in posledično bolj izpostavljeni zlorabam. Po podatkih Europola je internet eden od glavnih orodij organiziranega kriminala v Evropi. Kaznivim dejanjem, ki so storjena prek internetnega omrežja, pravimo kibernetska kriminaliteta. Kaznivo dejanje kraje identitete, storjeno v Sloveniji, se po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) prek organov pregona ne preganja v tako velikem številu, kot je to zaznati prek neformalnih prijav pri podjetju SI-CERT, ki beleži vse naznanjene omrežne incidente. Glavni razlog za to je najverjetneje v neučinkovitosti boja proti kibernetski kriminaliteti. Vse to kaže, da je na področju kibernetske kriminalitete veliko "temno polje", zato mora posameznik v prvi vrsti sam poskrbeti za varstvo svojih podatkov. Posamezniki se morda premalo zavedajo, koliko elektronskih sledi puščajo za seboj na svetovnem spletu in s kakšno lahkoto so ti podatki lahko zlorabljeni. EU je zelo dejavna v smeri varstva osebnih podatkov, saj je njen cilj vzpostaviti enotni digitalni trg.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osebni podatki, varstvo podatkov, zasebnost, elektronski kriminal, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3869; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

27.
Spletna socialna omrežja, varnost in zasebnost mladostnikov
Jožica Luzar, 2015

Opis: Obravnavana je tematika spletnih socialnih omrežij, zasebnosti in mladih uporabnikov v sodobni družbi. Popularnost uporabe spletnih socialnih omrežij je med mladostniki velika. Socialne mreže se ravno tako kot v realnem svetu gradijo v spletnih socialnih omrežjih, prek katerih se sklepajo socialni odnosi in vezi. Storitve, ki jih mladostniki uporabljajo v spletnih socialnih omrežjih, so izpostavljene določenim tveganjem, kot so nevarnost vdora in nadzora brez naše vednosti, spletno nadlegovanje ali celo prevzem identitete. Varnost in zasebnost uporabnika sta še posebno ogroženi v obdobju mladostništva, ko se osebnost šele izoblikuje, hkrati pa se mladostniki vrednotijo po tem, kako jih vrstniki sprejemajo. Opravljena raziskava na primeru ciljne skupine pripomore k razumevanju, kako mladostniki uporabljajo spletna socialna omrežja ter na kakšen način skrbijo za varnost in zasebnost na spletnih socialnih omrežjih. Razumevanje uporabe je pomembno pri ozaveščanju mladostnikov o varni rabi spletnih socialnih omrežij.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: spletna socialna omrežja, varnost, zasebnost, zaščita, mladostniki, komuniciranje, medosebni odnosi
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 3311; Prenosov: 0

28.
Pregled informacijske tehnologije na Upravni enoti Novo mesto
Davor Oberč, 2014

Opis: Upravna enota Novo mesto (UE NM) je ena izmed 58 upravnih enot v Republiki Sloveniji (RS). Je del sistema izvršilne oblasti RS, ki pri svojem delu odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti na prvi stopnji na podlagi: ustave, zakonov, podzakonskih predpisov in drugih aktov. UE Novo mesto je ena večjih UE v RS. Obsega večji del jugovzhodne Slovenije in Dolenjske z regionalnim središčem Novo mesto. Na območju, ki obsega 760,1 km², v 338 naseljih živi okoli 63 500 prebivalcev (po podatkih Statističnega urada RS). Da delo poteka nemoteno in brez večjih zapletov, mora biti informacijska tehnologija primerna in zanesljiva ter vzdrževana, zaposleni pa se morajo za delo z različnimi programi udeleževati tudi določenih izobraževanj, da pridobijo potrebno znanje za nemoteno delo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: informacija, informacijska tehnologija, zaščita, varnost, zasebnost, elektronsko poslovanje
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 2961; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

29.
Ozaveščenost evropskih spletnih uporabnikov o kiberkriminalu
Vanja Pinterič, 2015

Opis: Kiberkriminal se vse bolj virozno širi po kibernetskem prostoru in predstavlja globalno naraščajočo grožnjo organizacijam in drugim uporabnikom spleta. V največji meri se kiberkriminal osredotoča na vladne organizacije, saj te predstavljajo vir najvrednejših informacij za izkoriščanje ter manipulacijo. Posledično takšen uspešen napad povzroči največjo možno škodo. Gre za sodobno obliko kriminala, ki vztrajno nadomešča njegove klasične oblike. Pojav vključuje različne načine zlorabe, vsem pa je skupna uporaba interneta ter omrežij. Internet je hekerjem omogočil, da se s svojimi tehnikami ter tehničnim znanjem hitro prebijejo do ključnih informacij na nelegalen način. Vsak informacijski sistem brez primerne zaščite in njenega ozaveščenega uporabnika je potencialno ogrožen. Tako predstavlja zagotavljanje varnosti in zasebnosti uporabnikov spleta največji izziv sodobne družbe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kiberkriminal, kibernetski prostor, spletni uporabniki, grožnja, napad, zasebnost
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 2544; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

30.
Geolokacija EXIF slikovnega formata kot grožnja zasebnosti
Luka Medved, 2015

Opis: Današnja digitalna fotografija vključno z mobilnimi telefoni, ki ravno tako vsebujejo fotoaparate, je cenovno dostopna širši množici. Telefoni, ki so čedalje hitrejši in pametnejši, vsebujejo veliko aplikacij in tehnologij, s katerimi si lahko olajšamo življenje oz. si ga brez njih težko predstavljamo. Med tehnologijami je tudi globalna pozicijska naprava, bolje poznana pod kratico GPS. Z njegovo pomočjo lahko ugotovimo, kje na planetu se nahajamo, kar so proizvajalci današnjih mobilnih telefonov učinkovito kombinirali s fotoaparatom. Tako je prišlo do geolociranja – postopka, pri kateremu se koordinatni podatki zapišejo v fotografijo oz. v njen EXIF format med njenim zajemom. Da razumemo geolociranje, je potrebno preučiti format EXIF, ki je osnova za zapis geolokacijskih podatkov. Preučena je bila literatura, ki je na voljo predvsem na spletu, saj gre pri geolociranju za relativno mlado tehnologijo, ki bazira na starejših tehnologijah, torej EXIF formatu in GPS sistemu. Spoznali smo, da nekatere spletne strani takšne občutljive podatke očistijo same, nekatere ne, zato je v diplomski nalogi opisanih tudi nekaj orodij, s katerimi si lahko tovrstne podatke očistimo sami in si tako zagotovimo našo varnost na spletu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: digitalna fotografija, mobilni telefoni, EXIF format, geolociranje, GPS sistemi, zasebnost
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 3023; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh