31. Ustavnosodna presoja preiskave stanovanja in drugih prostorovDarko Milanovič, 2011 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: preiskava stanovanja, hišna preiskava, nedotakljivost stanovanja, zasebnost, ustavna pritožba, ekskluzija dokazov, policija, sodišče, Ustavno sodišče, Evropsko sodišče za človekove pravice
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 2526; Prenosov: 121
 Celotno besedilo (664,11 KB) |
32. |
33. |
34. |
35. |
36. Pridobivanje telekomunikacijskih podatkov v Republiki Sloveniji in znotraj Evropske UnijeAnja Ilievski, 2019 Opis: Diplomsko delo se osredotoča na pridobivanje telekomunikacijskih podatkov od organov pregona in pravosodnih organov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji v kazenskih zadevah. Z razvojem tehnologije, elektronske komunikacije in spleta so se odprle številne možnosti za sodelovanje med milijoni ljudi po vsem svetu in poleg številnih pozitivnih dejavnikov prinesle tudi številne možnosti za kriminalna dejanja. Zaradi lažje dostopnosti do osebnih podatkov posameznikov je ogrožena zasebnost ljudi, zato je zelo pomembno, da se dostop do osebnih podatkov pravno uredi tako, da zasebnost ne bo ogrožena in da bo pravosodnim organom hkrati omogočeno, da bodo v primerih določenih kaznivih dejanj imeli možnost pridobitve določenih podatkov o posameznikih oziroma telekomunikacijskih podatkov, ne da bi pri tem kršili človekove pravice in prekomerno (nesorazmerno) posegali v zasebnost posameznikov. Gre za nevarnost nastanka "preventivne" države in vprašanje, v kolikšni meri pravila iz realnega sveta (npr. potreba po sodni avtorizaciji) veljajo tudi v digitalnem okolju. Namen diplomskega dela je analizirati trenutno ureditev pridobivanja telekomunikacijskih podatkov v Republiki Sloveniji in v okviru Evropske unije. Namen je prav tako kritično proučiti prihodnjo ureditev, predvsem predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem nalogu za predložitev in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov ter predlog stališča Republike Slovenije do tega predloga Uredbe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: telekomunikacijski podatek, zasebnost, Evropska unija, elektronski podatki
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 2086; Prenosov: 153
Celotno besedilo (424,53 KB) |
37. |
38. |
39. Informacijska zasebnost po škandalu Cambridge AnalyticaNina Benčič, 2020 Opis: Dandanes na družbenih omrežjih bogatimo svoje socialno življenje in hkrati spremljamo novice in oglase. Oglaševanje produktov in storitev na teh omrežjih s strani raznih podjetij je eden najbolj ekonomičnih in učinkovitih načinov komuniciranja s strankami. Zaradi navedenih prednosti je tovrstno oglaševanje privlačno tudi za politične kampanje. To lahko pripomore k temu, da se več ljudi udeleži volitev, hkrati pa lahko v nekaterih primerih povzroči škodne posledice. Možnosti profiliranja, ciljnega oglaševanja in ustvarjanja lažnih novic oziroma dezinformacij načenjajo informacijsko zasebnost posameznikov, vse skupaj pa vpliva na načelo demokratičnosti. Namen magistrskega dela je predstaviti spremembe, ki so nastale v povezavi z informacijsko zasebnostjo po škandalu Cambridge Analytica iz leta 2018. Istega leta je začela veljati Splošna uredba o varstvu podatkov, znana pod kratico GDPR, ki je prinesla nekatere nove in preoblikovala stare pravne mehanizme za varstvo osebnih podatkov. Pravna sredstva, ki so jih imeli oškodovanci na voljo v času razglasitve škandala, so bila bolj omejena in kršitve mileje sankcionirane, kot so sedaj. Visoke denarne kazni, ki jih določa GDPR, zagotavljajo odvračalni učinek. Poleg tega je sedaj več ljudi seznanjenih s svojimi pravicami in pravnim varstvom, ki jim je na voljo v primeru kršitev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: informacijska zasebnost, Cambridge Analytica, Facebook, dezinformacije, načelo demokratičnosti
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1087; Prenosov: 253
Celotno besedilo (993,10 KB) |
40. PACIENTOVA PRAVICA DO ZASEBNOSTIBarbara Jarc, 2021 Opis: Uvod in namen: Pacientova pravica do zasebnosti je tematika, ki je v današnjem času aktualna in pomembna, saj kršenje pravice do zasebnosti privede do veliko neželenih posledic, kot sta pacientovo izogibanje zdravljenju in njegova družbena stigmatizacija. Namen naloge je preučiti pravice, ki jih imajo pacienti v sklopu zasebnosti. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo za opisovanje stanja ter metodo analize za preučevanje relevantne literature in zakonodaje za iskanje odgovorov na zastavljeni raziskovalni vprašanji. Rezultati: Ugotovili smo, da so mednarodni pravni temelji oziroma viri za nastanek specifičnih, to je pacientovih pravic predvsem naslednji dokumenti: Splošna deklaracija človekovih pravic, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Deklaracija o promociji pacientovih pravic v Evropi in Zakon o varstvu osebnih podatkov. Razprava: V diplomski nalogi smo ugotovili, da so se koncept zasebnosti, njegova obravnava in njegov pomen skozi zgodovino spreminjali, sodobna zakonodaja pa uspešno obravnava zasebnost pacientov. Sklep: V diplomski nalogi smo ugotovili, da obstaja dober zakonodajni okvir pravic pacientov, prikazali pa smo tudi njegov zgodovinski razvoj.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pacient, zasebnost, zaupnost, pacientova pravica do zasebnosti.
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 1476; Prenosov: 113
Celotno besedilo (654,17 KB) |
