Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Avtentično vodenje in zaupanje na primeru podjetja Vigor
Gašper Grošelj, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: avtentično vodenje, samozavedanje, samoregulacija, zaupanje
Objavljeno: 27.03.2018; Ogledov: 1295; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

3.
Podjetniški pari v Sloveniji
Renata Bilurdagi, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podjetništvo, družina, odnosi, enakopravnost, konflikti, zaupanje
Objavljeno: 27.03.2018; Ogledov: 1398; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
5.
Vpliv subliminalnih sporočil na nakupne odločitve potrošnikov
Denis Blažan, 2018

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: subliminalna sporočila, oglasi, zaupanje potrošnikov, management znanja
Objavljeno: 23.01.2019; Ogledov: 1335; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
7.
Zaupanje v zemljiško knjigo
Špela Petrič, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zemljiška knjiga, zaupanje, načelo, postopek, domneve, nepravilnosti, praksa
Objavljeno: 21.06.2019; Ogledov: 1102; Prenosov: 0

8.
9.
Zaupanje v civilnodružbene organizacije
Edi Vivoda, 2012

Opis: Iz zgodovinske dediščine socialističnega tipa gospodarstva smo se naučili prevzemati gospodarsko trţno kulturo ter prevzemati standarde in vrednote, kot obstajajo v drţavah zahodne Evrope. Še opazneje se je ta prehod zgodil s pridruţitvijo novih drţav srednje in vzhodne Evrope v Evropsko unijo. Iz navedenih spoznanj v tem delu izhaja, da politična in ekonomska kultura pomembno vplivata kot podlaga na razvoj civilne druţbe. Cilj te naloge je predstavitev vloge civilne druţbe in ugotoviti, kolikšno je zaupanje v sindikate in kako vpliva zaupanje na gibanje števila članstva v evropskih drţavah in v Sloveniji. Primerjali smo zaupanje v slovenske sindikate z zaupanjem, ki ga uţivajo sindikati drugod v evropskih drţavah, in sicer na podlagi primerjanja opravljenih evropskih druţboslovnih raziskav in slovenskih raziskav Slovensko javno mnenje (SJM). Prav tako smo ugotavljali, ali je zaupanje posledično vplivalo na spreminjanje števila članstva v sindikatih. Delovanje sindikatov se je spremenilo s prehodom v nov politično-ekonomski sistem, spremenila se je njihova druţbena vloga. V času po osamosvojitvi Slovenije so nastajali novi sindikati, ki so se organizirali po cehovskem principu in se zdruţevali v sindikalne centrale. Z drugim raziskovalnim vprašanjem smo ţeleli ugotoviti, kako se vodstva slovenskih sindikatov soočajo z upadom zaupanja v sindikate, postavili smo hipotezo, da se soočajo na različne načine, kar vpliva tudi na število članstva. Iz ţe opravljenih mednarodnih raziskav je mogoče ugotoviti, da se je zaupanje v sindikate v drţavah EU v zadnjih dvajsetih letih zelo različno gibalo po posameznih drţavah, prav tako pa se je različno gibalo tudi število članstva. Iz strukturiranih intervjujev petih predsednikov največjih slovenskih sindikalnih central smo izvedeli, da sindikati skrbijo za komunikacijo s članstvom na različne načine. Nekatere centrale so vključene v nadnacionalne sindikalne organizacije, kjer črpajo znanja in izkušnje za vodenje socialnega dialoga s socialnimi partnerji. Menijo, da imajo pomemben mobilizacijski potencial za varovanje materialnopravnega in socialnega poloţaja delavstva. Na gibanje števila članstva v slovenskih sindikatih je po osamosvojitvi pomembno vplival novo nastali sindikalni pluralizem in nova druţbena vloga sindikatov. Do leta 1999 je bil zabeleţen znaten upad sindikalnega članstva, ki pa je sčasoma naraščalo do leta 2006. Nato so trendi pričeli upadati do leta 2009, ko je prišlo do manjšega prirasta sindikalnih članov, ki so se na ravni drţave ustalili na pribliţno 20 % zaposlenih. Sindikalni funkcionarji so menili, da je zaupanje v sindikate večinoma povezano s politično ekonomskimi razmerami v drţavi, medtem ko se je upad članstva dogajal predvsem zaradi propada mnogih delovno intenzivnih panog z velikimi industrijskimi obrati in velikim številom zaposlenih. Menijo, da je v zasebnem sektorju sindikalna aktivnost večinoma nezaţelena, kar povzroča nizko sindikalno aktivnost, ki jo pripisujejo neoliberalnemu ekonomskemu konceptu upravljanja drţave. Le-ta je med drugim vplival na upadanje članstva. Iz same raziskave je mogoče ugotoviti sindikalno rigidnost in neprilagodljivost na novonastale druţbene spremembe. V prihodnosti bo nujno povezovanje sindikatov na način, ko ne bo moţno izsiljevati z rešitvami za posamezne skupine zaposlenih, kot se to dogaja v sedanjosti. Način volitev sindikalnih funkcionarjev in politika sindikatov sta v marsičem preţiveta in nujno potrebna tako miselne kot kadrovske prenove. Volitve sindikalnih funkcionarjev bi bilo treba demokratizirati na izvedbeni ravni. Delovanje sindikatov se mora intenzivirati tudi na druga problemska področja, ki jih sedaj obravnavajo le na deklarativni ravni, predvsem pa bo treba aktivirati sindikate za vključevanje mlajše in izobraţene populacije v sindikate. Zelo slabo so se sindikati izkazali s svojo organiziranostjo v manjših zasebnih gospodarskih druţbah ali pri zasebnikih, kjer se dogajajo največje kršitve pravic zaposlenih, šikaniranja in nezakonito odpuščanje iz delovnih razmerij. Nerazumno je vztrajanje sindikatov pri monopolizaciji v kolektivnem dogovarjanju, saj niso vsi zaposleni vključeni v sindikate. Potreben bo razmislek tudi o drugih oblikah delavske udeleţenosti v kolektivnem dogovarjanju in pri ostalih oblikah socialnih dogovorov med socialnimi partnerji. Ti pomisleki ponujajo odgovor na vprašanje o primernosti vodenja sindikatov in ustreznosti sindikalne politike, ki deluje v precejšnji smeri samozaščite in samozadostnosti. Verjetno vse omenjeno zmanjšuje zaupanje v sindikate in tudi vpliva na upad sindikalnega članstva.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: civilna družba, civilnodružbene organizacije, politična kultura, ekonomska kultura, sindikati, zaupanje, sindikalna organiziranost, sindikalno članstvo
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 107; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

10.
Vpliv čustvene inteligence vodje na komuniciranje in zaupanje v timu
Katja Dumenčič, 2015

Opis: Ključni namen magistrske naloge je raziskati in prepoznati značilne vzorce pri vodjih tima in njihovem načinu ustvarjanja vzajemnih medsebojnih odnosov z zaposlenimi skozi komunikacijo in čustveno inteligenco. Usmerjeni smo na prepoznavo povezanosti med čustveno inteligenco vodje, komunikacijo in medsebojnimi zaupajočimi odnosi med vodjem in zaposlenimi. V nalogi predpostavljamo, da je čustvena inteligenca vodje povezana z načinom komuniciranja, z obsegom zaupanja ter z medsebojnimi odnosi. Zanima nas, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na medsebojne odnose in zaupanje med vodjem in sodelavci. Skozi sistematičen pregled in kritično ovrednotenje konceptov različnih avtorjev ter empirično raziskavo je temeljni namen ugotoviti vlogo čustvene inteligence vodje tima pri vzpostavitvi konstruktivne komunikacije ter odgovoriti na vprašanje, ali je čustvena inteligenca vodje pri ustvarjanju zaupanja in vzajemnih medsebojnih odnosih pomemben dejavnik. Uspešen vodja tima potrebuje določene komunikacijske spretnosti in čustveno inteligenco, da skozi komunikacijo na zaupanju vzpostavi vzajemne medsebojne odnose. Prizadevamo si sestaviti popoln portret »čustveno inteligentnega« voditelja ter ugotoviti, kako ustvarja in vzdržuje vzajemne odnose z zaposlenimi. Pri interpretaciji podatkov kvalitativne analize smo oblikovali teoretični model, ki ponazarja, da čustvena inteligenca vpliva na komunikacijske spretnosti, ki so povezane z vzajemnimi medsebojnimi odnosi in zaupanjem v timu. V nalogi smo se želeli čim bolj približati podatkom in tako razviti konceptualno tezo iz neposredno pridobljenih informacij. Naša naloga je bila odkriti, kako ljudje razumejo neko dejavnost in kakšen pomen ji pripisujejo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vodenje, čustvena inteligenca, konstruktivna komunikacija, empatija, samozavedanje, zaupanje, medosebni odnosi, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 117; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh