1. Stres zdravstvenih delavcev pri delu z uporabniki v posebnih socialno varstvenih zavodih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaKlavdija Bolcar, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega v sistemih zdravstvenega in socialnega varstva je večkrat v podrejenem položaju v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami, ki se vključujejo v oskrbo varovancev. Osredotočena je namreč predvsem na zagotavljanje ustrezne kakovosti zdravstvene nege najranljivejših varovancev, česar zaradi pomanjkanja kadra ne more zagotoviti. Namen diplomskega dela je bil raziskati stres zdravstvenih delavcev pri delu z uporabniki v socialno varstvenih zavodih. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja teoretičnih podatkov in kvantitativno raziskovanje z anketnim vprašalnikom. Vključenih je bilo 65 anketirancev, ki so zaposleni v enem izmed socialno varstvenih domov v Sloveniji. Podatke smo statistično obdelali z osnovno opisno statistiko s pomočjo programskega orodja Microsoft Excel in jih grafično ponazorili z ustrezno interpretacijo v programskem orodju Microsoft Word. Rezultati in razprava: Doživljanje in zaznavanje prisotnega stresa med anketiranci sta ocenjena s srednjo do visoko stopnjo. Glavni dejavniki, ki jih anketirani izpostavljajo, obsegajo premalo zaposlenih, razporede dela in obseg dela za izvedbo. Zaključek: V prihodnje bi bilo v zdravstvenih ustanovah treba zagotoviti strategije za obvladovanje stresnih dogodkov. Prav tako bi bilo treba kontinuirano spremljati stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu in vključiti aktivnosti za odpravo dejavnikov stresa.
Ključne besede: stres, obremenjenost, zdravstvena nega, socialno varstveni zavod
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2025; Ogledov: 67; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,53 MB) |
2. Telesna dejavnost starejših odraslih v domu upokojencev DomžaleRomana Lisjak, 2025, diplomsko delo Opis: Redna TD je ključnega pomena za zdravo staranje. Naši predniki so v paleolitiku razvili »varčne« gene, ki nam v obdobjih lakota – obilje in TD – počitek omogočajo, da naše telo optimalno deluje. V sodobnem času pa smo ljudje preveč telesno nedejavni in sedeči, to pa ni v skladu z našimi geni; zato se pojavljajo bolezni moderne dobe kot so koronarna in periferna arterijska bolezen, srčno popuščanje, dislipidemija, hipertenzija, debelost, diabetes tipa 2, kognitivno upadanje, osteoartritis, osteoporoza in druge. Posledice sedečega življenjskega stila najbolj prizadenejo starejšo populacijo in kljub priporočilom za izvajanje redne TD, redkokateri starejši odrasli dejansko vzdržujejo starosti primeren nivo TD.
V diplomski nalogi smo s proučitvijo literature raziskovali področje TN in njene učinke, z anketo pa smo želeli dobiti uvid s stopnjo TD stanovalcev, ki bivajo v institucionalnem zavodu. Zastavili smo hipotezo H1: »Starejši odrasli v Domu
upokojencev Domžale so premalo telesno dejavni«. V sistematski pregled literature smo vključili 12 raziskav v angleškem jeziku. Iz rezultatov je razvidno, da obstaja
pomembna povezava med SV, TN ter debelostjo, večjim tveganjem za padce, manjšo kardiorespiratorno kondicijo, mišično močjo in slabšim ravnotežjem. Po drugi strani pa
obstaja tudi povezava med kakršnokoli količino TD in manjšim tveganjem za smrt ter nekatere bolezni. Pomembna ugotovitev je tudi, da se je povsod z objektivnimi merilniki gibanja, količina gibanja pri preiskovancih povečala, subjektivni odgovori v vprašalnikih pa k temu niso prispevali. Rezultati ankete kažejo, da so stanovalci dovolj telesno dejavni, da v veliki večini dosegajo minimalno vrednost ZITD, prav tako
ugotavljamo, da so anketirani stanovalci aktivni vsaj 5 ur na teden, kar dosega minimalne standarde SZO. S tem smo zavrnili hipotezo H1.
Z opravljeno raziskavo smo dodatno potrdili pomen TD, njene pozitivne učinke ter negativne učinke SV, tako prisotnega v naši družbi. Pomembno je, da s tem seznanimo zaposlene, svojce ali skrbnike ter bivajoče v domovih, da bi bili vsi kot populacija bolj telesno dejavni.
Ključne besede: starejši odrasli, telesna dejavnost, telesna nedejavnost, institucionalni zavod, sedeče vedenje
Objavljeno v ReVIS: 06.06.2025; Ogledov: 200; Prenosov: 8
Celotno besedilo (952,04 KB) |
3. |
4. |
5. Vloga sveta zavoda v procesu upravljanja javnih zdravstvenih zavodovJasmina Špende, 2025, magistrsko delo Opis: V Republiki Sloveniji se zdravstvena dejavnost izvaja preko javne zdravstvene mreže, v katero so vključeni javni zdravstveni zavodi in posamezniki s koncesijo. Glavno načelo pri organizaciji teh zavodov ni dobiček, temveč zagotavljanje javne službe. Kljub temu je pomembno, da zavodi delujejo ekonomsko učinkovito. Upravljanje javnih zdravstvenih zavodov v Sloveniji poteka v starem pravnem okviru veljavnega Zakona o zavodih. Organ upravljanja je svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, uporabnikov in zavarovancev ter predstavniki delavcev zavoda. Preko predstavnikov ustanovitelja ima v svetih zavodov ustanovitelj posreden vpliv, ko gre za spremljanje dela in razvoja, določanje finančnega načrta in letnega poročila, razširitve dejavnosti, dajanje predlogov in mnenj in drugo. Namen magistrske naloge je preučiti in prikazati vlogo svetov zavodov ter njihov vpliv na učinkovitost in uspešnost upravljanja zdravstvenih zavodov, prepoznati morebitne pomanjkljivosti na podlagi raziskave in analize strokovne literature ter predlagati izboljšave za učinkovitejše upravljanje javnih zdravstvenih zavodov. Čeprav je v zadnjih dveh letih prišlo do zakonodajnih sprememb na področju delovanja in upravljanja zavodov, ugotavljamo, da zakonodaja na tem področju ostaja rigidna in zastarela, kar otežuje učinkovito upravljanje. V raziskavi so sodelovali člani svetov zavodov, ki so predstavniki ustanovitelja, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zaposlenih in uporabnikov. Raziskava je pokazala, da trenutni člani svetov zavodov ocenjujejo, da so dobro usposobljeni za delo v svetih zavodov ter da prisotnost različnih strokovnih kompetenc in poklicnih profilov med člani sveta zavoda pozitivno vpliva na njegovo uspešno delovanje. Strokovna usposobljenost, etičnost, politična nevtralnost, redno usposabljanje, jasne pristojnosti, odgovornost in avtonomija svetov so ključni za uspeh pri učinkovitem upravljanju javnih zdravstvenih zavodov.
Ključne besede: javni zdravstveni zavod, svet javnega zdravstvenega zavoda, sistem upravljanja in vodenja, učinkovitost
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 411; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,75 MB) |
6. |
7. |
8. Sodobni pristopi k pripravi strategije Cene Štupar – CILJ : magistrska nalogaSanda Jerman, 2023, magistrsko delo Ključne besede: znanje, strategija, razvoj, zavod, management znanja, družba znanja, vseživljenjski učni programi, vseživljenjsko učenje
Objavljeno v ReVIS: 06.12.2023; Ogledov: 1044; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,70 MB) |
9. |
10. Povezava med organizacijsko klimo in stresom zaposlenih v socialno varstvenem zavoduDaniela Škof, 2023, ni določena Opis: V zadnjem času se povečuje število težav v duševnem zdravju, ki so posledica stresa na delovnem mestu. Naša raziskava je raziskovala povezave med organizacijsko klimo in stresom zaposlenih v izbranem socialnovarstvenem zavodu (SVZ).
Raziskava je pokazala, da organizacijska klima in zaznani stres zaposlenih kažeta negativno korelacijo. Statistično značilen vpliv na zaznani stres imata elementa organizacijske klime »vodenje« in »notranji odnosi«, medtem ko se element »razvoj kariere« ni izkazal kot statistično značilen. Na podlagi teh rezultatov je bil pridobljen vpogled v pomembnost organizacijske klime za dobrobit zaposlenih v SVZ.
Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji, kar je omogočilo zbiranje več numeričnih podatkov hkrati in kasnejšo analizo v programu PSPP. Vzorec je bil priložnostni in je zajemal 203 zaposlene. Ugotovljene so bile razlike v povprečju ocene organizacijske klime med različnimi starostnimi skupinami ter razlike v povprečju zaznavanja stresa med spoloma. Razlik v zaznavanju stresa med različnimi področji dela nam ni uspelo dokazati.
Raziskava prispeva k razumevanju povezave med organizacijsko klimo in zaznanim stresom in lahko služi kot osnova za oblikovanje ukrepov za izboljšanje dobrobiti zaposlenih v SVZ. Ugotovitve so pomembne tudi za razumevanje dinamike med organizacijsko klimo ter zaznanim stresom, kar lahko prispeva k izboljšanju delovnih pogojev ter posledično k večji uspešnosti izbrane organizacije.
Ključne besede: organizacijska klima, stres zaposlenih, delovni pogoji, ugodnosti delodajalca, socialnovarstveni zavod – SVZ
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2023; Ogledov: 1045; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,59 MB) |
