1. Vloga diplomirane medicinske sestre pri obravnavi otrok in mladostnikov z rakavimi obolenji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaDario Havoj, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Rak je bolezen, ki je sicer pri otrocih redka, kljub temu pa še vedno predstavlja enega izmed najpogostejših vzrokov smrti pri otrocih. Zdravljenje rakavih obolenj otrok je kompleksno in specifično ter za otroka predstavlja telesni in psihični napor. Namen diplomskega dela je raziskati, kakšna je vloga diplomirane medicinske sestre pri obravnavi rakavih obolenj otrok in mladostnikov. Metoda: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V prvem delu smo predstavili epidemiologijo in dejavnike tveganja, pogosta rakava obolenja, metode zdravljenja ter podporo in vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi otrok z omenjenimi obolenji. V empiričnem delu smo uporabili metodo pregleda literature, s pomočjo katere smo z relevantnimi ključnimi besedami iskali strokovne članke v štirih elektronskih bazah (ScienceDirect, Sage Journal, COBISS in Google Učenjak). V končno analizo smo uvrstili osem strokovnih člankov, ki smo jih podrobneje analizirali. Rezultati: S pomočjo teoretičnih in empiričnih ugotovitev smo uspešno odgovorili na vsa raziskovalna vprašanja ter prišli do pomembne ugotovitve, da ima pri obravnavi otrok in mladostnikov z rakavimi obolenji ključno vlogo tudi diplomirana medicinska sestra. Ta je nepogrešljiva pri opazovanju in prepoznavanju simptomov, ukrepanju ob pojavu le-teh ter pri nudenju psihosocialne podpore otroku in njegovi družini. Razprava: Zaradi nepogrešljive vloge pri zdravljenju je pomembno, da je diplomirana medicinska sestra dobro strokovno usposobljena ter zna dobro komunicirati in sodelovati z vsemi vpletenimi v zdravljenje – le na tak način lahko zagotovi kvalitetno obravnavo in zdravljenje otroka ali mladostnika.
Ključne besede: rak pri otrocih, rak pri mladostnikih, vloga diplomirane medicinske sestre, zdravljenje rakavih obolenj
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2025; Ogledov: 66; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (790,30 KB) |
2. Osveščenost populacije o dializnem zdravljenju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaKatarina Šadl, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Ledvice so ključni organi, saj uravnavajo osmolarnost, elektrolite, kisline, izločajo presnovne produkte in tvorijo hormone. Različne bolezni lahko vodijo v kronično ledvično odpoved, za katero so potrebni dializa ali presaditev. Poznamo dve vrsti dialize: hemodializo in peritonealno dializo. Metode dela: Podatki so bili zbrani preko spletne ankete na platformi 1ka, ki je bila dostopna vsem. Podatke smo obdelali in prikazali z grafi ter tabelami, uporabljali smo Microsoft Excel in SPSS. Rezultati: Anketiranci so bolj osveščeni o različnih ledvičnih boleznih, npr. ledvičnih kamnih (N = 369, f = 92,7 %), manj o uroinfektu (N = 250, f = 62,8 %) in najmanj o pielonefritisu (N = 138, f = 34,7 %). Kar zadeva dializno zdravljenje, večina anketirancev še ni slišala za nobeno obliko dialize (N = 163, f = 41 %), enako število jih je slišalo za hemodializo (N = 164, f = 41 %), le malo pa za peritonealno dializo (N = 30, f = 8 %). Razprava: Rezultati kažejo, da je javnost dobro ozaveščena o ledvičnih boleznih, vendar je premalo informacij o dializnem zdravljenju, vrstah in poteku. Prav tako anketiranci niso dobro seznanjeni z vrstami dializnega zdravljenja, kar poudarja pomanjkanje ozaveščanja o pomenu dialize med splošno populacijo. Tudi ugotovitev, da bi le nekateri posamezniki, predvsem mladi od 25 do 30 let, razmišljali o izvajanju peritonealne dialize doma.
Ključne besede: ledvice, ledvična obolenja, dializno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2025; Ogledov: 65; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,30 MB) |
3. Informiranost splošne javnosti o Candidi albicans : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaDajen Radanović, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V današnjem času se ljudje bolj ozaveščajo o zdravem načinu življenja in dobrem počutju. Zato sem se odločila raziskati informiranost ljudi o Candidi albicans, kaj vedo o njej, kje so se informirali in ali vedo kakšen vpliv ima na zdravje. Zanimalo me je tudi ali je zdravstveni tim ljudi poučil o Candidi albicans. Prav tako sem želela izvedeti mnenje anketirancev glede osveščenosti zdravstvenih delavcev o Candidi albicans. Izkazalo se je, da si anketiranci želijo, da je zdravstveni tim bolje poučen in da informacije posredujejo naprej. Metoda: Raziskava, katera je bila opravljena, temelji na empirični kvantitativni metodi dela. S pomočjo prebrane literature je bil sestavljen anketni vprašalnik zaprtega tipa, ki je zajemal 26 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 100 naključno izbranih ljudi. Rezultati: S pomočjo analize anketnega vprašalnika so bili pridobljeni rezultati, ki so prikazali, da so ljudje informirani o Candidi albicans, želijo si, da jih zdravstveno osebje seznani o koristih jemanja probiotikov in prebiotikov ob antibiotični terapiji. Zdi se jim pomembno, da je zdravstveni tim poučen o kandidozi in da jih opozori na preventivno zaščito. Razprava: V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da so anketiranci že slišali za Candido albicans, poznavanje prevelikega porasta Candide albicans pa je pomanjkljiva. Večina ljudi je v svojem življenju že zaužila antibiotično terapijo, ni pa jih zdravstveni tim seznanil o posledicah jemanja antibiotikov. Prav tako večina anketirancev ni vedela, da nezdravljena kandidoza lahko rezultira v resne zdravstvene zaplete. Rezultati so lahko posledica slabše seznanjenosti ljudi o Candide albicans s strani zdravstvenega tima.
Ključne besede: Candida albicans, gliva, kvasovka, glivične infekcije, zdravljenje glivičnih obolenj
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2025; Ogledov: 70; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,34 MB) |
4. Kakovost življenja pacientke po operaciji karcinoma dojke : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaBlanca Koren, 2022, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Karcinom dojke je najpogosteje maligna bolezen pri ženskah, ni pa neznanka pojav te maligne bolezni tudi pri moških. Zdravljenja se lotimo z različnih vidikov, ki vključujejo uporabo zdravil, hormonsko terapijo, obsevanje, kemoterapijo in kirurško zdravljenje. Cilj: Cilj raziskave je bil ugotoviti raven kakovosti pri bolnicah z karcinomom dojke. Primerjali smo teoretična izhodišča z rezultati naše lastne raziskave. Metoda: Anketa je bila izvedena z uporabo anonimnega vprašalnika, oblikovanega za namen te raziskave. Rezultati: Rezultati naše in primerljivih raziskav so pokazali, da postopki zdravljenja pomembno vplivajo na kakovost življenja. Največ anketirank je starih med 43 in 49 let, večina jih ima srednješolsko izobrazbo. Ankentiranke so po večini (64 %) za bolezen izvedele s pomočjo samopregledovanja saj si je večina ankentirank (58 %) pred boleznijo samopregledovalo dojke.Kot vpliv na kakovost življenja bolnic z karcinomom dojke so se pokazale motnje spanja, razumevanje dojemanja lastnega telesa, ki vključuje strah pred terapevtskimi posegi, ki povzročajo izpadanje dojk in las. Bolnice imajo visoko stopnjo subjektivnega občutka depresije, tesnobe in anksioznosti.Več kot pri 80% ankentirank je bilo zdravljenje uspešno ali zelo dobro. Pacientke s pomočjo zdravega načina življenja, gibanja in zdrave prehrane skrbijo za preprečevanje te bolezni. Razprava: Kot zaključek te raziskave lahko podamo trditve, da karcinom dojke vpliva na kakovost življenja bolnic. Same pripomorejo k preprečevanju karcionoma dojk s telesno aktivnostjo, zdravo prehrano. Večina ankentirank navaja, da po opreaciji dojke občuti zmanjšano kakovost svojega življenja zaradi bolečin in zapletov.
Ključne besede: karcinom dojke, diagnoza, zdravljenje, kvaliteta življenja
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2025; Ogledov: 79; Prenosov: 1
Celotno besedilo (5,71 KB) |
5. Poznavanje tveganj za nastanek in zdravljenje žolčnih kamnov med populacijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaŽiva Kočar, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Žolčni kamni sodijo med najpogostejše bolezni trebušnih organov, saj njihova pojavnost narašča s starostjo. Statistični podatki kažejo, da so žolčni kamni pri ženskah dvakrat pogostejši kot pri moških. Po 50. letu starosti naj bi jih imela vsaka peta ženska in vsak deseti moški. Ozaveščenost ljudi o zdravem življenjskem slogu bistveno prispeva k zmanjšanju tveganja za nastanek žolčnih kamnov. Veliko vlogo pri tem imajo medicinske sestre. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Razvili smo strukturiran anketni vprašalnik, katerega namen je bil raziskati poznavanje tveganj za nastanek in zdravljenje žolčnih kamnov med splošno populacijo. Anketa je bila izvedena na slučajnostnem vzorcu; dobljene podatke smo obdelali s programsko verzijo SPSS. Anketo smo izvedli preko spletne platforme 1KA. Rezultati: Hipoteze lahko na podlagi ankete potrdimo, saj anketiranci dobro poznajo dejavnike tveganja, kjer so najbolj izpostavili genetiko (70 %) in debelost (67 %). Več kot polovica anketirancev pozna oba načina zdravljenja žolčnih kamnov, 51 % se jih je odločilo za zdravljenje na konzervativni in operativni način. 94 % anketirancev meni, da bi bilo potrebno več splošnih informacij o žolčnih kamnih, kot so dejavniki tveganja, simptomi in zdravljenje. Glede na našo raziskovalno vprašanje lahko trdimo, da anketiranci poznajo dejavnike tveganja in simptome žolčnih kamnov. Zaključek: Spoznanje, da so žolčni kamni danes velik problem in so vse bolj pogosti, bi drugačen pristop zdravstvenih strokovnjakov do njih lahko to spremenil. Že več splošnih informacij, kot so dejavniki tveganja, simptomi in zdrav način življenja, bi lahko krepko zmanjšalo število žolčnih kamnov.
Ključne besede: žolčni kamni, dejavniki tveganja, simptomi, zdravljenje, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 82; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,90 MB) |
6. Učinki vadbe na sarkopenijo : pregled literatureNastja Peršolja, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sarkopenija je s starostjo povezano stanje, ki vodi do progresivne izgube mišične mase in moči. Primarno prizadene starejše posameznike in vodi v zmanjšanje telesne zmogljivosti do te mere, da postanejo starejši nemobilni in odvisni od oskrbe drugih. Patofiziologija sarkopenije vključuje neravnovesje v izgradnji in razgradnji mišičnih beljakovin ter nevromišično degeneracijo. Diagnozo in kriterije opisuje Evropska delavna skupina za sarkopenijo pri starejših posameznikih (EWGSOP). Preventiva in zdravljenje vključujeta vadbo in optimizacijo prehrane v namen upočasnjevanja upada mišične mase in moči. Metode: Diplomsko delo temelji na pregledu literature oziroma kvalitativni vsebinski analizi. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Google Scholar, Emerald, Scopus, ProQuest in PEDro. Pri tem smo uporabili ključne besede »physiotherapy«, »sarcopenia«, »treatment« in »exercise«. V končni pregled smo vključili članke, ki so objavljeni bodisi v angleškem ali slovenskem jeziku med letoma 2014 in 2024 ter obravnavajo tematiko vadbe in sarkopenije. V podrobno analizo smo vključili devet člankov, katerih glavne ugotovitve smo predstavili v empiričnem delu diplomskega dela. Rezultati: Vadba z obremenitvijo predstavlja glavno obliko vadbe za zdravljenje sarkopenije. Za izboljšanje mišične moči in funkcije je treba v vadbeni režim vključevati tudi druge oblike vadbe, usmerjene v razvoj ravnotežja in aerobne funkcije. Razprava: Vadba z obremenitvijo je ključnega pomena za povečanje mišične mase in ohranjanja samostojnosti pri starostnikih. Vadbeni programi morajo biti usmerjeni v posameznikove individualne potrebe in cilje ter upoštevati trenutno zdravstveno stanje in telesno zmogljivost. V prihodnje so potrebne nadaljnje raziskave na temo izboljšanja vadbenih protokolov, ki so usmerjeni v implementacijo vadbe dolgoročno v posameznikov vsakdan.
Ključne besede: sarkopenija, staranje, mišična moč, vadba, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2025; Ogledov: 184; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,04 MB) |
7. Fizioterapija pri utesnitvenem sindromu kolka : pregled literatureDrago Žganec, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vlogo fizioterapije (FT) kot ključnega pristopa pri zdravljenju utesnitvenega sindroma kolka (FAIS, angl. femoroacetabular impingement syndrome). Namen dela je, raziskati sodobne FT pristope pri zdravljenju FAIS in oceniti njihovo učinkovitost v primerjavi z drugimi konservativnimi metodami. FT se ne primerja z operativnimi posegi, ampak izključno z drugimi konservativnimi metodami. V empiričnem delu je raziskava osredotočena na štiri ključna vprašanja: (1) vlogo FT pri zdravljenju FAIS, (2) najpogosteje uporabljene postopke FT, (3) učinkovitost postopkov FT (4) primerjava FT z drugimi konservativnimi načini zdravljenja. Pregled strokovne literature kaže, da FT pomembno prispeva k lajšanju simptomov in izboljšanju funkcionalnosti kolčnega sklepa pri pacientih s FAIS. Najbolj pogosto se izvajajo kinezioterapevtske vaje. Še posebej učinkoviti so individualno prilagojeni vadbeni programi, ki vključujejo optimizacijo biomehanike, stabilizacijo trupa ter vadbo za moč in gibljivost, kar lajša bolečine in prispeva k rehabilitaciji. FT obravnava lahko odloži ali celo prepreči potrebo po operaciji. V raziskavah, ki so bile obravnavane v empiričnem delu, je manualna terapija pogosto kombinirana s kinezioterapijo. Prav tako lahko opornice za kolk zmanjšujejo bolečino in stabilizirajo sklep, kar olajša prehod na aktivne FT pristope, zlasti v akutnih fazah. Individualno prilagojeni FT programi, kombinirani z metodami, kot so intraartikularne injekcije in prilagoditve aktivnosti, so zelo učinkoviti. Kljub temu FT pri izrazitih morfoloških nepravilnostih, kot je cam utesnitev, ni vedno uspešna, kar kaže da so potrebne nadaljne raziskave dolgoročnih učinkov.
Ključne besede: utesnitveni sindrom kolka, cam in pincer utesnitev, fizioterapija, konservativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 06.06.2025; Ogledov: 204; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,58 MB) |
8. SLAP lezija in fizioterapevtska obravnava : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaMaja Majcen, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: SLAP lezija (superiorni labrum, anterior do posterior) je poškodba proksimalnega narastišča dolge tetive bicepsa brachii skupaj z labrumom na superiornem glenoidu, do katere najpogosteje pride zaradi ponavljajočih se zamahov/metov nad glavo. Najpogosteje prizadene športnike, je pa lahko tudi posledica delovne preobremenitve, travmatičnega dogodka ali degenerativnih sprememb in se lahko pojavi pri ljudeh vseh starosti. Namen: Namen tega diplomskega dela je raziskati predvsem tujo strokovno literaturo, saj v slovenskem znanstvenem prostoru primanjkuje primernih študij, ki lahko pomagajo fizioterapevtom pri oblikovanju učinkovitega fizioterapevtskega protokola za zmanjševanje potrebe po operativnem zdravljenju SLAP lezije. Metode dela: Raziskovalna metodologija temelji na pregledu znanstvene in strokovne literature. Iskanje predvsem tuje literature je potekalo v podatkovnih zbirkah PubMed, Google Scholar, Science Direkt, ReasearchGate, SageJournals in Elsevier. Zanimale so me raziskave, napisane med letoma 2014 in 2024. Rezultati: S pomočjo diagrama PRIZMA sem izmed 1566 zadetkov izbrala 10 člankov, ki sem jih vključila v končni pregled. Pri iskanju sem uporabila ključne besede: “SLAP lesion”, “non-operative treatment”, “psysiotherapy treatment”, “shoulder injuries”. Razprava in zaključek: SLAP lezija se najprej zdravi konservativno od 3 do 6 mesecev. Šele če je konservativno zdravljenje neuspešno, se poslužimo operativnega zdravljenja. Avtorji izbranih člankov so v svojih raziskavah prišli do dokaj enotnih ugotovitev. Konservativna fizioterapija SLAP lezije sestoji iz raztezanja posteriorne sklepne kapsule, vaj za moč periskapularnih mišic, mišic rotatorne manšete, trupa in nog ter vaj za stabilizacijo skapule. Raziskave kažejo, da je v večini primerov konservativno zdravljenje zadostno, vendar je njegova učinkovitost odvisna od trajanja simptomov, poklica/športa, starosti in morebitnih pridruženih patologij.
Ključne besede: SLAP lezija, konservativno zdravljenje, fizioterapevtska obravnava, poškodbe ramena
Objavljeno v ReVIS: 04.06.2025; Ogledov: 200; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,35 MB) |
9. SPREMLJANJE BOLNIKOV Z DEMENCO OB FARMAKOLOŠKEM ZDRAVLJENJULucija Erjavec, 2025, diplomsko delo Opis: zhodišča: Demenca je ena najpogostejših nevrodegenerativnih bolezni, ki pomembno vpliva na kognitivne, vedenjske in telesne funkcije bolnikov ter predstavlja velik izziv za zdravstveno oskrbo. Glavni namen raziskave je bil preučiti spremljanje bolnikov z demenco ob farmakološkem zdravljenju, prepoznati izzive, povezane s tem procesom, in ovrednotiti možnosti za izboljšanje prakse.
Metode: Izvedena je bila kvalitativna raziskava s pomočjo fokusnih skupin. V raziskavi je sodelovalo deset zdravstvenih delavcev – pet medicinskih sester in pet zdravnikov – zaposlenih na Nevrološki kliniki, Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Alfreda Šerka, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim intervjujem v fokusnih skupinah, nato pa analizirani z uporabo tematske analize, kar je omogočilo identifikacijo ključnih tem in kod v izjavah udeležencev.
Rezultati: Med glavnimi izzivi so udeleženci izpostavili pomanjkanje farmakološkega znanja, časovne in kadrovske omejitve ter potrebo po boljši dokumentaciji. Antidementivi, kot so rivastigmin, donepezil, galantemin in memantin, so bili prepoznani kot ključni za zgodnje faze demence, medtem ko so antipsihotiki učinkoviti za obvladovanje vedenjskih simptomov. Sistematična uporaba obrazca BSO-DOS? bi lahko izboljšala spremljanje vedenjskih
sprememb in prilagoditev terapij.
Razprava: Multidisciplinarno sodelovanje, dodatno izobraževanje in uvedba standardiziranih orodij, kot je obrazec BSO-DOS?, so ključni za izboljšanje oskrbe bolnikov. Priporočljivo je tudi večje vključevanje nefarmakoloških metod, ki dopolnjujejo farmakološko zdravljenje in zmanjšujejo neželene učinke.
Ključne besede: demenca, antidementivi, farmakološko zdravljenje, spremljanje bolnikov z demenco, multidisciplinarni tim.
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2025; Ogledov: 374; Prenosov: 6
Celotno besedilo (3,48 MB) |
10. Učinkovitost fizioterapevtske obravnave pri pacientih po dislokaciji glenohumeralnega sklepaPatricija Fabčič Flis, 2025, diplomsko delo Opis: Dislokacija GHS je poškodba, pri kateri gre glavica humerusa izven svojega fiziološkega položaja sklepa zaradi travmatskih ali netravmatskih vzrokov. Nastanek te poškodbe povzroči nestabilnost GHS, kar negativno vpliva na funkcionalnost in kakovost življenja posameznika. Ustrezna in celostna obravnava pacienta z dislokacijo GHS je ključnega pomena za uspešno zdravljenje, saj v nasprotnem primeru lahko vodi do kroničnih težav funkcionalnosti GHS. Diagnoza temelji na anamnezi, kliničnem pregledu in slikovnih preiskavah. Klinični pregled vključuje inspekcijo in palpacijo, oceno aktivne in pasivne gibljivosti GHS, oceno senzibilitete in mišične moči m. GHS in specifične teste za oceno nestabilnosti GHS. Ob sumu na dodatne poškodbe sklepnih in obsklepnih struktur se opravijo dodatne slikovne preiskave. Glavna težava dislokacije GHS je posledična nestabilnost sklepa, v katero je usmerjeno zdravljenje. Paciente s tovrstno poškodbo se zdravi operativno ali konzervativno, odvisno od resnosti poškodbe GHS. Rehabilitacija pacientov z dislokacijo GHS je usmerjena v ponovno vzpostavitev funkcionalnosti sklepa, predvsem v povečanje stabilnosti GHS, povečanje OG GHS in zmanjševanje intenzitete bolečine. Med FT metode in tehnike, ki se uporabljajo pri zdravljenju pacientov po dislokaciji GHS, spadajo krioterapija, TENS, laser terapija, mobilizacija GHS, stabilizacijske vaje GHS, stabilizacijske vaje GHS in trupa, nevromišične vaje in kineziotaping GHS.
V diplomski nalogi smo podrobno analizirali deset raziskav. Na podlagi teh smo predstavili učinkovite FT metode in tehnike za povečanje stabilnosti GHS ter potrdili našo hipotezo, da je fizioterapevtska obravnava učinkovita pri zdravljenju pacientov po dislokaciji GHS. Skozi pregled strokovne literature smo ugotovili, da primanjkuje raziskav, ki bi se osredotočale na oblikovanje jasnih fizioterapevtskih priporočil in smernic zdravljenja v različnih časovnih obdobjih rehabilitacije pacientov po dislokaciji GHS. Tovrstne raziskave bi lahko pomembno pripomogle fizioterapevtom pri zdravljenju pacientov po dislokaciji GHS.
Na podlagi ugotovitev analize raziskav smo oblikovali priporočila za fizioterapevtsko obravnavo pacientov po dislokaciji GHS. Fizioterapevtska priporočila so uporabna v vsakodnevni fizioterapevtski praksi in lahko pripomorejo k izboljšanju kliničnega in funkcionalnega izida zdravljenja pacienta po dislokaciji GHS.
Ključne besede: glenohumeralni sklep, dislokacija, zdravljenje, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 389; Prenosov: 24
Celotno besedilo (553,67 KB) |
