Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Izhodišča: Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je ena najpogostejših kroničnih bolezni dihal in pomemben javnozdravstveni problem, saj povzroča visoko obolevnost, pogoste hospitalizacije in pomembno zmanjšuje kakovost življenja bolnikov. Zaradi kronične narave bolezni in pogostih poslabšanj je za učinkovito obravnavo pacientov s KOPB potrebna celostna in interdisciplinarna zdravstvena oskrba. Medicinske sestre imajo pri tem pomembno vlogo, saj sodelujejo pri spremljanju zdravstvenega stanja bolnikov, izvajanju zdravstvene nege, zdravstveno-vzgojnem delu ter pri podpori pacientom pri obvladovanju bolezni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako medicinske sestre razumejo svojo vlogo pri obravnavi pacientov s KOPB, katere naloge najpogosteje izvajajo, s kakšnimi izzivi se soočajo ter kakšni so po njihovem mnenju možni ukrepi za izboljšanje kakovosti zdravstvene obravnave. Metode: V raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbirali s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, pripravljenega na podlagi vnaprej oblikovanih raziskovalnih vprašanj. V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, ki se pri svojem delu srečujejo s pacienti s KOPB. Vse sodelujoče so bile ženskega spola, iz različnih starostnih skupin, njihova delovna doba je znašala od 17 do 42 let. Intervjuje smo ob predhodnem dovoljenju sodelujočih posneli, jih prepisali ter posredovali intervjuvancem v avtorizacijo. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode ter jih interpretirali v razpravi in zaključku. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da medicinske sestre svojo vlogo pri obravnavi pacientov s KOPB razumejo kot zelo pomembno in raznoliko. Pri svojem delu najpogosteje spremljajo zdravstveno stanje bolnikov, aplicirajo predpisane terapije, kisikovo terapijo in sodelujejo pri diagnostičnih postopkih. Pomemben del njihovega dela je tudi zdravstveno-vzgojno delo, pri katerem pacientom posredujejo informacije o bolezni, pravilni uporabi inhalacijskih zdravil, prepoznavanju znakov poslabšanja bolezni ter o pomenu zdravega življenjskega sloga. Medicinske sestre so poudarile tudi pomen interdisciplinarnega sodelovanja z zdravniki, fizioterapevti in drugimi člani zdravstvenega tima. Med največjimi izzivi pri obravnavi pacientov s KOPB so izpostavile pomanjkanje kadra in časa za individualno obravnavo bolnikov ter težave z motivacijo pacientov za sodelovanje pri zdravljenju. Razprava: Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri celostni obravnavi pacientov s KOPB, zlasti na področju spremljanja zdravstvenega stanja, izvajanja terapije in zdravstveno-vzgojnega dela. Čeprav medicinske sestre svoje delo opravljajo strokovno in zavzeto, se pri obravnavi pacientov pogosto soočajo z organizacijskimi in kadrovskimi omejitvami. Za izboljšanje kakovosti zdravstvene obravnave pacientov s KOPB bi bilo smiselno zagotoviti več kadrovskih virov, okrepiti preventivne programe ter povečati obseg zdravstveno-vzgojnega dela in izobraževanja pacientov. Prav tako bi bilo treba spodbujati interdisciplinarno sodelovanje ter omogočiti dodatna strokovna izobraževanja za zdravstvene delavce.
Ključne besede: Ključne besede: kronična obstruktivna pljučna bolezen, pulmologija, medicinske sestre, pacient, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2026; Ogledov: 74; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: Izhodišča: Multipla skleroza je kronična nevrodegenerativna bolezen, ki najpogosteje prizadene mlade odrasle in povzroča postopno okvaro centralnega živčnega sistema. Bolezen se kaže z raznolikimi nevrološkimi simptomi, kot so utrujenost, motnje gibanja, mišična oslabelost ter psihične težave, kar pomembno vpliva na kakovost življenja pacientov. Zaradi nepredvidljivega poteka bolezni in raznolikosti simptomov je obravnava pacientov kompleksna ter zahteva individualiziran in multidisciplinarni pristop zdravstvene nege. Namen raziskave je bil raziskati pomen in potrebe po zdravstveni negi pri pacientu z multiplo sklerozo. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Sekundarni podatki so bili zbrani s pomočjo pregleda domače in tuje strokovne literature ter spletnih baz. Rezultati: Rezultati so pokazali, da multipla skleroza pomembno vpliva na fizično in psihično stanje pacientov ter na njihovo stopnjo samostojnosti. Najpogosteje so bile izpostavljene težave, kot so utrujenost, težave s hojo, mišična oslabelost ter psihične težave, kot so depresija in anksioznost. Pacienti se z napredovanjem bolezni soočajo predvsem z uporabo različnih prilagoditev, pripomočkov za gibanje ter rednimi počitki. Pomembno vlogo pri obvladovanju bolezni ima podpora družine in bližnjih, medtem ko so izkušnje z vključevanjem v društva različne. Večina pacientov sodeluje z nevrologi, medicinskimi sestrami in fizioterapevti ter ocenjuje zdravstveno obravnavo kot ustrezno, čeprav so bile izpostavljene tudi predolge čakalne dobe in potreba po boljšem usklajevanju zdravstvenih storitev. Razprava: Ugotovili smo, da se potrebe pacientov z multiplo sklerozo med posamezniki pomembno razlikujejo in se s potekom bolezni spreminjajo. Pomembno vlogo pri obvladovanju bolezni ima podpora v domačem okolju, predvsem s strani družine, ter vključevanje v zdravstveni sistem preko multidisciplinarnega pristopa. Pacienti so večinoma zadovoljni z zdravstveno nego, vendar poudarjajo pomen zgodnje podpore ob postavitvi diagnoze ter večje dostopnosti določenih zdravstvenih storitev, zlasti fizioterapije. Rezultati poudarjajo pomen individualizirane zdravstvene nege, ki se prilagaja stanju in potrebam posameznega pacienta.
Ključne besede: multipla skleroza, zdravstvena nega, pacient, multidisciplinarni pristop, kakovost življenja.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 121; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih bolezni v starostnem obdobju in predstavlja pomemben zdravstveni, socialni ter organizacijski izziv, zlasti v domovih za starejše. Proces staranja prinaša telesne, kognitivne in psihološke spremembe, ki vplivajo na potek bolezni, sposobnost samooskrbe in pojav akutnih ter kroničnih zapletov. Starostniki s sladkorno boleznijo zato potrebujejo celostno in individualno prilagojeno obravnavo, ki vključuje zdravstveno nego, urejeno prehrano, spodbujanje telesne dejavnosti, psihološko podporo ter učinkovito interdisciplinarno sodelovanje. Namen naloge je bil preučiti obravnavo starostnikov s sladkorno boleznijo v domovih za starejše z vidika zaposlenih ter opredeliti ključne izzive in predloge za izboljšanje prakse. Metode: Empirični del naloge temelji na kvalitativni raziskavi. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji med zaposlenimi v domovih za starejše, v raziskavo pa so bile vključene srednje in diplomirane medicinske sestre. Zbrane podatke smo analizirali z vsebinsko analizo in oblikovali tematske kategorije, povezane z znanjem in usposobljenostjo zaposlenih, spremljanjem bolezni, izzivi v oskrbi ter predlogi za izboljšanje obravnave. Rezultati: Rezultati kažejo, da zaposleni razpolagajo z dobrim osnovnim znanjem in bogatimi praktičnimi izkušnjami pri rutinskih postopkih (npr. spremljanje glikemije, izvajanje terapije, prepoznavanje hipo- in hiperglikemije). Najpogosteje izpostavljeni izzivi so neupoštevanje dietnih priporočil in uživanje priboljškov, kognitivne omejitve stanovalcev (zlasti demenca), nestabilna glikemija ter organizacijske omejitve, kot sta pomanjkanje časa in kadra. Med pogostimi zapleti so zaposleni navajali diabetično stopalo, kronične rane in hipoglikemije, kar zahteva stalno preventivno delovanje in timsko usklajevanje. Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da je obravnava starostnikov s sladkorno boleznijo v domovih za starejše kompleksna in zahteva celosten ter interdisciplinaren pristop. Ključni dejavniki za izboljšanje oskrbe so kontinuirano strokovno izobraževanje zaposlenih (zlasti glede sodobnih pristopov, tehnologij in obravnave zapletov), standardizacija postopkov, boljša organizacija dela in učinkovitejša komunikacija v timu. Dodatno se kot pomembno kaže sodelovanje s kuhinjo, vključevanje svojcev ter smiselna uvedba sodobnih načinov spremljanja pri stanovalcih z večjim tveganjem za zaplete.
Ključne besede: starostnik, sladkorna bolezen, dom za starejše, zdravstvena nega, interdisciplinarni pristop.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 110; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,75 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu obravnavamo zdravstveno nego pacienta z osebnostno motnjo, pri čemer izhajamo iz potrebe po boljšem razumevanju osebnostnih značilnosti, etioloških dejavnikov ter profesionalne vloge zdravstvene nege, katere nosilka je diplomirana medicinska sestra. Osebnostne motnje predstavljajo kompleksno področje dela, ki zahteva specifična strokovna znanja ter učinkovito komunikacijo. Namen raziskave v naši diplomski nalogi je bil preučiti, kako medicinske sestre razumejo koncept osebnosti in osebnostnih motenj, katere dejavnike tveganja prepoznavajo pri njihovem razvoju, kako doživljajo svojo profesionalno vlogo ter katere intervencije se po njihovem mnenju izkažejo za najučinkovitejše. Prav tako smo želeli raziskati, s katerimi izzivi se srečujejo pri delu s pacienti z osebnostnimi motnjami ter na kakšen način se z njimi soočajo v kliničnem okolju. Ugotovitve raziskave predstavljajo pomemben prispevek k razumevanju kompleksnosti zdravstvene nege na področju osebnostnih motenj ter ponujajo izhodišča za izboljšanje strokovne prakse. Metode: Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, ki so bili izvedeni oktobra 2025. Teoretični del je oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature ter virov iz podatkovnih baz PubMed, COBISS, Google Učenjak in knjižnice Univerze v Novem mestu. V intervjuje je bilo vključenih 8 medicinskih sester. Rezultati: Naša raziskava je pokazala, da medicinske sestre osebnost razumejo kot celoto psiholoških in vedenjskih značilnosti posameznika, osebnostne motnje pa kot odstopanja, ki ovirajo čustveno regulacijo pri posamezniku ter njegovo funkcioniranje v interakciji z drugimi. Med najpogostejšimi dejavniki tveganja za nastanek osebnostne motnje navajajo družinsko okolje, zgodnje travme, genetske vplive in socialne razmere. Za učinkovito obravnavo pacienta z osebnostno motnjo so pomembni terapevtski odnos, asertivna komunikacija, postavljanja meja ter kakovostno timsko sodelovanje. Med izzivi pri obravnavi pacienta z osebnostno motnjo medicinske sestre omenjajo manipulativno vedenje, komunikacijske težave, čustveno izčrpanost in težave pri ohranjanju profesionalnih meja. Razprava: Na podlagi raziskave smo ugotovili, da kakovostna obravnava pacienta z osebnostno motnjo zahteva poglobljeno strokovno znanje, kontinuirano izobraževanje, supervizijo in ustrezno organizacijsko podporo. Eden osrednjih poudarkov raziskave je bila vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta z osebnostno motnjo. Medicinske sestre so poudarile, da njihova vloga presega izvajanje osnovnih negovalnih postopkov in vključuje vzpostavljanje terapevtskega odnosa, uporabo asertivne in empatične komunikacije, postavljanje jasnih in doslednih meja ter sodelovanje v interdisciplinarnem timu. Medicinske sestre so terapevtski odnos opredelile kot temelj uspešne obravnave, saj omogoča občutek varnosti, zaupanja in stabilnosti pri pacientu.
Ključne besede: Osebnostna motnja, zdravstvena nega, komunikacija, terapevtski odnos, dejavniki tveganja.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 77; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Tuberkuloza ostaja globalno pomembna nalezljiva bolezen, ki zahteva celovito in interdisciplinarno obravnavo. Medicinska sestra ima ključno vlogo pri diagnostiki, zdravstveni negi, zdravstveni vzgoji, psihosocialni podpori in preprečevanju prenosa okužbe. Namen raziskave je analizirati znanje, prakse in izzive medicinskih sester pri obravnavi pacientov s tuberkulozo v terciarni zdravstveni ustanovi. Metode: Raziskava temelji na mešanem (kvantitativnem in kvalitativnem) pristopu. Kvantitativni del je vključeval anketiranje medicinskih sester (n = 20) na oddelku za tuberkulozo. Kvalitativni del je obsegal intervjuvanje treh diplomiranih medicinskih sester. Podatki so bili analizirani z uporabo deskriptivne statistike (Microsoft Excel) in tematske analize. Rezultati: Medicinske sestre so pokazale visoko stopnjo znanja o simptomih (npr. nočno potenje, kašelj), zdravilih in diagnostičnih postopkih pri tuberkulozi. Njihove ključne naloge vključujejo dajanje zdravil, spremljanje stranskih učinkov, zagotavljanje ukrepov za nadzor okužb, izobraževanje pacientov in psihološko podporo. Kot najučinkovitejšo obliko zdravstvene vzgoje so izpostavile osebne pogovore (šola tuberkuloze). Največje izzive predstavljajo strah pred okužbo, komunikacijske ovire s pacienti (jezikovne in kulturne razlike) in občasno pomanjkanje časa. Sodelovanje v interdisciplinarnem timu je ocenjeno kot zelo učinkovito in ključno za kakovostno oskrbo. Razprava: Ugotovili smo, da so medicinske sestre kompetentne in predane v svoji vlogi, vendar se soočajo s kulturnimi in komunikacijskimi izzivi. Učinkovito timsko delo in kontinuirano izobraževanje sta ključnega pomena za izboljšanje obravnave pacienta s tuberkulozo. Priporočila vključujejo uvedbo kulturnih posrednikov, dodatno psihosocialno podporo za sestre ter razvoj specializiranih usposabljanj in digitalnih gradiv za paciente.
Ključne besede: tuberkuloza, medicinska sestra, zdravstvena nega, interdisciplinarni tim, zdravstvena vzgoja, preventivni ukrepi.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 75; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,33 MB)