31. ZDRAVSTVENA NEGA OSKRBOVANCA Z DEMENCOLana Mohorič, 2024, diplomsko delo Opis: Demenca je kronična bolezen, ki vpliva na spomin, razmišljanje in vedenje ter vodi v postopno izgubo samostojnosti. Zdravstvena nega oseb z demenco zahteva celosten pristop, ki vključuje sodobne metode oskrbe. Terapevtska komunikacija poudarja empatičen in razumevajoč odnos, medtem ko validacija temelji na priznavanju občutkov in doživljanja oskrbovancev. Snoezelen metoda ustvarja sproščujoče okolje z uporabo multisenzoričnih dražljajev, glasbena terapija pa spodbuja čustveni izraz in pomiritev. Remotivacijska terapija krepi samospoštovanje in motivacijo, medtem ko biografski pristop temelji na vključevanju življenjskih zgodb oskrbovanca za bolj prilagojeno in spoštljivo oskrbo. Namen raziskave je bil preučiti zdravstveno nego oskrbovancev z demenco.
Ključne besede: demenca, oskrbovanci z demenco, zdravstvena nega, metode oskrbovanja
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 743; Prenosov: 52
 Celotno besedilo (1013,80 KB) |
32. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI POOPERATIVNEM NADZORU PACIENTALucija Mohar, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Pooperativno obdobje je pomembna faza v procesu okrevanja pacienta po operaciji. Medicinske sestre so odgovorne za spremljanje vitalnih znakov, obvladovanje bolečine, opazovanje operativnega mesta ter zaznavanje zapletov, kar je ključno za uspešno okrevanje pacienta. Pooperativni nadzor vključuje natančne postopke in intervencije, katerih cilj je preprečiti morebitne zaplete in zagotoviti optimalno zdravljenje. Kontinuirano strokovno izpopolnjevanje je pomembno za učinkovito izvajanje teh nalog in prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe ter zadovoljstvu pacienta. Namen diplomske naloge je preučiti vlogo medicinske sestre pri pooperativnem nadzoru pacienta.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot inštrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je vključeval diplomirane medicinske sestre z vsaj 5 leti delovnih izkušenj v pooperativnem nadzoru pacienta. V intervju smo zajeli šest diplomiranih medicinskih sester. Raziskava je potekala v juliju 2024.
Rezultati: Za vse intervjuvanke pooperativni nadzor obsega spremljanje vitalnih funkcij, ocenjevanje bolečine ter opazovanje operativne rane oz. operativnega mesta, vse to pa predstavlja tudi ključne naloge za večino intervjuvank. Vitalne funkcije vse intervjuvanke spremljajo s pomočjo monitoringa pacienta na 30 min. Najpogostejši diagnostično-terapevtski postopki za večino intervjuvank so aplikacija intravenozne terapije, opazovanje operativnega mesta in obvladovanje bolečine. Večini intervjuvank uspešen pooperativni nadzor predstavljajo stabilne vitalne funkcije, obvladovana bolečina in dobro splošno počutje pacienta. Pooperativne zaplete intervjuvanke prepoznajo po spremembah v vitalnih funkcijah, bolečini, videzu operativnega mesta in po počutju pacienta, ob opaženih spremembah o tem obvestijo anesteziologa ali operaterja in delujejo po njegovih navodilih. Vse intervjuvanke se udeležujejo izobraževanj, ki jim pomagajo pri bolj kakovostnem pooperativnem nadzoru.
Razprava: V raziskavi smo preučili vlogo medicinske sestre pri pooperativnem nadzoru pacienta, podprto s strokovno literaturo s tega področja. Raziskava se je osredotočila na naloge medicinskih sester, postopke pooperativnega nadzora, obravnavo zapletov po operaciji in pomen kontinuiranega strokovnega izpopolnjevanja. Ključne naloge vključujejo spremljanje vitalnih funkcij, ocenjevanje bolečine, opazovanje operativne rane ter skrb za splošno udobje pacienta. Ugotovili smo, da so v postopkih pooperativnega nadzora najpomembnejše aktivnosti, kot so spremljanje vitalnih znakov, obvladovanje bolečine ter preprečevanje zapletov. Strokovno izpopolnjevanje izboljšuje kompetence medicinskih sester, kar vodi k boljši kakovosti oskrbe in večji sposobnosti prepoznavanja zapletov. Naša raziskava je tudi pokazala, da so redna izobraževanja ključna za učinkovito izvajanje pooperativnega nadzora ter za izboljšanje oskrbe in okrevanja za paciente.
Ključne besede: prebujevalnica, pooperativni nadzor, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 854; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,49 MB) |
33. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ZDRAVLJENJU SHIZOFRENIJE S HALOPERIDOLOMLili Merlinn, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Ena od težjih psihiatričnih bolezni je shizofrenija. Za medikamentozno zdravljenje te bolezni se uporabljajo antipsihotiki, ki so bili odkriti v 50-tih letih 20. stoletja. V skupino 1. generacije antipsihotikov med drugim sodi haloperidol, ki se poleg ostalih indikacij uporablja za zdravljenje shizofrenije. Deluje na principu antagonizma dopaminskih receptorjev D2. Kompetenca medicinske sestre je varna aplikacija zdravil, zato je bil namen raziskave opredeliti njeno vlogo pri zdravljenju shizofrenije s haloperidolom.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Intervjuvanih je bilo 6 izvajalcev zdravstvene nege, ki imajo različno dolgo delovno dobo na področju psihiatrije in se srečujejo s pacienti s shizofrenijo. V vzorec so bili zajeti zaposleni v zdravstveni negi na različnih nivojih zdravstvenega varstva.
Rezultati: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da intervjuvanci zelo dobro poznajo učinke haloperidola in relativno dobro njegovo farmakokinetiko. Z aplikacijo haloperidola pri pacientih s shizofrenijo se srečujejo različno pogosto, odvisno od delovnega mesta. Njihove izkušnje kažejo, da je haloperidol zelo učinkovito zdravilo, ima pa več izraženih neželenih učinkov, ki terjajo skrbno opazovanje oziroma ocenjevanje psihofizičnega stanja pacienta. Intervjuvanci se zavedajo široke vloge medicinske sestre pri zdravljenju shizofrenije s haloperidolom in so jo opredelili na ožji del, ki je neposredno vezan na aplikacijo zdravila ter širši del, ki vključuje sodelovanje z zdravnikom, dokumentiranje, skrb za varnost in pravočasno reakcijo ob zapoznelih neželenih učinkih haloperidola. Zavedajo se nevrotoksičnosti zdravila, vendar dajejo prednost trenutnemu lajšanju pacientovih težav. Etične dileme so v raziskovalnem vzorcu prisotne pri posameznikih predvsem v povezavi s pacientovim odnosom do haloperidola in njegovega odmerka. Rešujejo jih medicinske sestre same ali pa ostajajo nerazrešene.
Razprava: Kakovostna zdravstvena oskrba pacientov s shizofrenijo vključuje varno aplikacijo antipsihotikov. V kolikšni meri se pacientom predpisuje haloperidol, je domena zdravnikov, vendar lahko medicinska sestra s svojimi opažanji delno vpliva na odmerek medikamentozne terapije. V okviru zdravstvene nege je pomembno dobro opazovanje pacienta in sodelovanje z zdravnikom, prav tako zdravstvenovzgojno delo s pacientom in svojci. Dobro poznavanje delovanja zdravila je velika prednost in omogoča pravočasen strokovni odziv in predvidevanje možnih zapletov. Z etičnimi dilemami, ki spremljajo aplikacijo haloperdiola, se medicinske sestre spopadajo različno; v primeru moralne stiske bi potrebovale podporo in varno okolje, da bi to svobodno izrazile v timu.
Ključne besede: shizofrenija, medicinska sestra, zdravstvena nega, haloperidol
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 475; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,60 MB) |
34. VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI SPODBUJANJU DOJENJATijana Šobot, 2024, diplomsko delo Opis: Dojenje je naraven proces, ki zagotavlja optimalno prehrano in zdravstvene koristi za otroka in mater. Dojenje večini sodobnih generacij žensk ni naravno, saj se v večini primerov prvič srečajo z dojenjem, ko same rodijo, zato potrebujejo pomoč različnih strokovnjakov s tega področja. Ene izmed teh so tudi patronažne medicinske sestre. Z večkratnimi obiski na domu otročnice in novorojenca želimo doseči, da je vsaka deležna
primerna fizične in učinkovite psihične ter socialne podpore. Med intervencijami svetuje, prikaže in seznani s pomenom dojenja ter materinega mleka, tehnikami in o pomenu pravilnega pristavljanja otroka na dojko.
Raziskavo smo opravili med materami, katere so nam pomagale z izpolnitvijo ankete, ugotoviti oskrbo, podporo in vlogo patronažne medicinske sestre v procesu spodbujanju dojenja.
Ključne besede: Dojenje, zdravstvene koristi, vloga patronažne medicinske sestre, zdravstvena nega, svetovanje, podpora na domu, zdravje, dobro počutje, izobraževanje mamic.
Objavljeno v ReVIS: 13.10.2024; Ogledov: 600; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,67 MB) |
35. ZDRAVSTVENA NEGA NOVOROJENČKA IN VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTREMelita Šljivar, 2024, diplomsko delo Opis: Novorojenček je otrok od poroda do dopolnjenega 28. dneva starosti. Predstavljajo najbolj ranljivo skupino in so najbolj dovzetni za bolezni in poškodbe. Sami niso sposobni skrbeti zase, zato morajo zanje poskrbeti tako zdravstveno osebje kot njegovi starši, slednji morajo zadovoljevati njegove potrebe in mu nuditi čim bolj varno okolje, kjer se bo lahko razvijal. Obdobje novorojenčka je polno izzivov in novih spoznanj tako zanj kot njegove starše, ki so po odpustu iz porodnišnice sami odgovorni za skrb novorojenčka. Tu nastopi patronažna medicinska sestra, ki staršem in celotni družini nudi podporo pri negi novorojenčka. Namen naše raziskave je bil raziskati zdravstveno nego novorojenčka na domu in vlogo patronažne medicinske sestre. Raziskava je bila kvantitativna. Zbrani in analizirani so bili primarni in sekundarni viri. Primarne podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Pridobljeni podatki so bili računalniško obdelani s pomočjo programa Microsoft Office Excel in s pomočjo spletne strani 1ka s pomočjo karete je bil anketni vprašalnik tudi narejen. V raziskavi je sodelovalo 104 mam, ki so rodile od vključno leda 2014 do leta 2024. V raziskavi smo ugotovili, da so mame pri negi novorojenčka na domu imele največ težav z dojenjem, in sicer s pristavljanjem novorojenčka k prsim. Druga največja težava je bila nega novorojenčkovega popka. Pri večini, ki je imela težave pri dojenju, je patronažna medicinska sestra uspešno pomagala. V večini so bile mame zelo zadovoljne z nego novorojenčka na domu s strani patronažne medicinske sestre.
Ključne besede: Dojenje, novorojenček, patronažno varstvo, zdravstvena nega novorojenčka.
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 942; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,53 MB) |
36. ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA Z UROINFEKTOMNina Koren, 2024, diplomsko delo Opis: Okužba sečil je zelo pogosta v otroški dobi. Akutna obolevnost otrok je velika. Poleg akutne okužbe se lahko pojavijo težave, povezane z brazgotinskimi spremembami in kroničnimi zapleti na ledvicah, predvsem takrat, ko je okužba neprimerno zdravljena, se ponavlja, ter pri obojestranski prizadetosti in sočasni prisotnosti prirojene napake sečil. Namen raziskave je bil proučiti zdravstveno nego otroka z uroinfektom.
Ključne besede: zdravstvena nega, otrok, medicinska sestra, okužbe sečil.
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 642; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,20 MB) |
37. ZDRAVSTVENA NEGA PRI POŠKODBI RAMEAnja Kavčič, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega pri poškodbi rame vključuje celostno obravnavo pacienta, kjer je medicinska sestra osredotočena na zmanjševanje bolečine, obnovo gibljivosti in preprečevanje zapletov. Pri svojem delu se srečuje s številnimi negovalnimi problemi, ki jih s svojo strokovnostjo in znanjem med celotno obravnavo uspešno rešuje. Cilj obravnave je pospešiti pacientovo okrevanje in zmanjšati odvisnost pacienta od tuje pomoči. Namen raziskave je preučiti zdravstveno nego pri poškodbi rame.
Metode dela: V raziskavi, ki je bila izvedena junija 2024, smo uporabili kvalitativen raziskovalen pristop in deskriptivno metodo dela. Izbran je bil namenski vzorec, s tehniko intervjuja smo intervjuvali šest medicinskih sester, ki vsakodnevno obravnavajo paciente s poškodbo rame.
Rezultati: Vse intervjuvanke so navedle, da ima medicinska sestra veliko vlogo pri pomoči pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti. Posebnosti zdravstvene nege pacienta s poškodbo rame so psihična in fizična priprava pacienta na operativni poseg, pomoč pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti, ocenjevanje in lajšanje bolečine ter pacientu razumljiva komunikacija. Večina intervjuvank meni, da mora biti medicinska sestra pozorna tudi na morebitne zaplete kot je vnetje rane po operaciji.
Razprava: Iz analize odgovorov smo ugotovili, da imajo medicinske sestre veliko vlogo pri pomoči pri izvajanju temeljnih življenjskih aktivnosti, psihični in fizični pripravi pacienta na operativni poseg in pri obravnavi ter preprečevanju bolečine po operaciji. Zdravstvena nega je zapleteno področje, načrtovana je individualno in celostno, v ospredje postavlja pacienta, medicinska sestra pa je ključna pri prispevanju k izboljšanju zdravstvenega stanja pacienta s poškodbo rame.
Ključne besede: rama, ramenski sklep, vloga medicinske sestre, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 631; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,42 MB) |
38. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S TORKALNO DRENAŽONataša Strmec, 2024, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Izhodišča: Torakalna drenaža je poseg, pri katerem v plevralni prostor vstavimo torakalni dren. Pri vstavitvi torakalne drenaže je poleg zdravnika vedno prisotna usposobljena medicinska sestra. Namen diplomske naloge je raziskati zdravstveno nego pacienta s torakalno drenažo.
Metoda: Pri raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Tehnika zbiranja podatkov je intervjuvanje. Vir podatkov je pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (bibliografske baze podatkov, Cobiss, PubMed, Medline). Vzorec je namenski. Intervjuvali smo 6 medicinskih sester, ki se s pacienti s torakalno drenažo srečujejo v različnem obsegu. Podatke smo analizirali s pomočjo transkripcije, nato pa rezultate prikazali s kategorizacijo in razporeditvijo kod.
Rezultati: Naloge medicinskih sester so priprava pacienta na operacijo, skrb za pravilno delovanje drenažnega sistema, rano na vstopnem mestu torakalnega drena in higiena torakalnega drena, odvzem vzorca za preiskave, zamenjava drenažnih sistemov, ocenjevanje in lajšanje bolečine, beleženje bilance tekočin in dokumentiranje zdravstvene nege. Izzive predstavlja transport pacientov s torakalno drenažo, krvavitev po drenu, prehodnost drena, gladina vodnih stolpcev in edukacija pacientov ter svojcev. Samooceno kompetentnosti medicinske sestre podajo glede na njihove izkušnje. Večina medicinskih sester je zadovoljna glede zagotavljanja dodatnih izobraževanj.
Razprava: Izkušnje z zdravstveno nego pacientov s torakalno drenažo so pridobljene glede na delovno mesto. Izkušnje vplivajo na znanje in kompetentnost medicinskih sester pri izvajanju zdravstvene nege pacientov s torakalno drenažo. Naloge medicinskih sester pri pacientih s torakalno drenažo so široke in zahtevajo specifično znanje ter veščine. Eden največjih izzivov pri zdravstveni negi pacientov s torakalno drenažo je preprečevanje zapletov. Izražena je potreba po specializacijah.
Ključne besede: torakalna drenaža, zdravstvena nega, torakalni dreni, pnevmotoraks, plevralni izliv
Objavljeno v ReVIS: 14.09.2024; Ogledov: 940; Prenosov: 53
Celotno besedilo (2,43 MB) |
39. |
40. Pomen dobre komunikacije za odnose v timu zdravstvene negeMateja Tkalčič, 2024, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega postaja vse bolj zahtevna, kompleksna in razvejana zdravstvena disciplina. Vse hitrejši razvoj različnih znanosti in disciplin ter celovito reševanje čedalje zapletenejših težav narekujeta vse večjo potrebo po timskem delu. Zdravstvene time sestavljajo različni zdravstveni strokovnjaki. Timski pristop prinaša veliko pozitivnih sprememb glede rezultatov zdravljenja. Odnosi med zdravstvenimi delavci so najpomembnejši za kakovostno zdravstveno nego. Odnosi v timu se gradijo s komunikacijo, saj gradi zaupanje, zaupanje sproži predanost, predanost spodbuja timsko delo, timsko delo pa ustvarja rezultate. Dobra komunikacija med zdravstvenimi delavci in pacienti je bistvenega pomena za uspešen izid zdravstvene nege pacienta. Da bi to dosegli, morajo zdravstveni delavci razumeti paciente in jim pomagati, biti prijazni, vljudni in iskreni. Pacientu morajo nameniti čas in govoriti z njim s potrebno zaupnostjo, pri čemer ne smejo pozabiti, da so v to komunikacijo vključene osebe, ki obolelega obkrožajo, zato mora biti jezik razumljiv za vse.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Podatke smo zbrali s tehniko anketiranja.
Razprava: Obravnavana tema je pomembna, saj sta od dobre komunikacije odvisna kakovostna obravnava in uspešno zdravljenje pacienta. Zaradi pomembnosti dobre komunikacije za odnose v timih zdravstvene nege, ki vpliva na uspešen izid obravnave pacienta, smo v magistrskem delu preučili time zdravstvene nege, komunikacijo in odnose v njih.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da se izredni študenti prve stopnje Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, ki delajo v timih v različnih zdravstvenih ustanovah, zavedajo pomena dobre komunikacije ter komunikacijo v svojih delovnih timih ocenjujejo kot dobro. Občasno prihaja do konfliktov med sodelavci, nekoliko slabše ocenjujejo zaupanje ter se največkrat srečujejo z organizacijskimi ovirami. Glede na rezultate raziskave anketiranim svetujemo redne tedenske sestanke, občasne treninge komunikacije, uporabo metod za zmanjševanje stresa ter supervizijo. Raziskava je lahko osnova za nadaljnja raziskovanja in predloge novih ukrepov za izboljšanje komunikacije in medsebojnih odnosov v timu zdravstvene nege.
Ključne besede: komunikacija, odnosi v timu, zdravstveni tim, zdravstvena nega, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 1251; Prenosov: 57
Celotno besedilo (2,39 MB) |
