Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Izkušnje zdravstvenih delavcev s sporazumevanjem z ljudmi iz drugega kulturnega okolja med zdravstveno obravnavo na primarnem nivoju
Renata Milešević, 2025, ni določena

Opis: Naša naloga raziskuje izkušnje zdravstvenih delavcev na primarni ravni pri komuniciranju s pacienti, ki prihajajo iz različnih kulturnih okolij. Namen raziskave je opredeliti ključne izzive pri komunikaciji s poudarkom na jezikovnih ovirah in njihovem vplivu na zdravstveno stanje tujcev v Sloveniji. Učinkovita komunikacija je bistvenega pomena za kakovostno zdravstveno varstvo. Jezikovne ovire in kulturne razlike lahko motijo medsebojno razumevanje, vodijo v diagnostične napake, zmanjšujejo zadovoljstvo bolnikov in prispevajo k neenakostim pri dostopu do zdravstvene obravnave in posredno tudi zdravju. Študija temelji na teoriji medkulturne komunikacije. V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna raziskovalna zasnova. V prvi fazi priprave magistrskega dela smo sistematično pregledali literaturo, da bi raziskali izvor in vpliv jezikovnih ovir v zdravstvu. Empirične podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, ki smo jih opravili z osmimi zdravstvenimi delavci, zaposlenimi v velikem mestnem zdravstvenem centru. Uporabljena je bila tematska analiza, ki je dala 36 kod, razvrščenih v 22 podkategorij in sintetiziranih v 8 glavnih kategorij: komunikacija s tujimi pacienti, kulturne razlike, zaupanje in empatija v zdravstveni oskrbi, jezikovni izzivi med zdravstveno obravnavo, izzivi pri zdravstveni obravnavi tujih pacientov, sistemski izzivi pri zdravstveni oskrbi tujcev, sistemski pristop, sistemske rešitve. Zdravstveni delavci se pogosto srečujejo s težavami pri sporazumevanju s tuje govorečimi pacienti, ki vključujejo jezikovne izzive, pomanjkanje dostopa do usposobljenih tolmačev, zanašanje na družinske člane ali digitalna orodja za prevajanje ter kulturne nesporazume. Te ovire ne vplivajo le na verbalno, temveč tudi na neverbalno komunikacijo, kot sta izražanje bolečine ali čustvene stiske. Raziskava je pokazala, kako zelo pomembno je, da zdravstveno osebje med obravnavo zna pristopiti tudi k tistim, ki ne govorijo našega jezika. Zdravstveno osebje pri tem potrebuje več kot le strokovno znanje – pomembne so tudi komunikacijske spretnosti in razumevanje drugačnih kulturnih ozadij. Za ta namen smo zbrali nekaj predlogov, kako lahko s primernim usposabljanjem in boljšimi načini sporazumevanja izboljšamo obravnavo vseh ne glede na njihov primarni sporazumevalni jezikovni kod.
Ključne besede: medkulturna komunikacija, jezikovne ovire, zdravstveni delavci, tuji pacienti, tolmači.
Objavljeno v ReVIS: 14.10.2025; Ogledov: 172; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

2.
Digitalizacija in tehnostres v povezavi z izgorelostjo zaposlenih v slovenskem zdravstvu
Emina Topalović, 2025, ni določena

Opis: Magistrska naloga prikazuje neposreden vpliv digitalizacije na zaposlene v slovenskem zdravstvu, s posebnim poudarkom na doživljanju tehnostresa in njegovi povezavi z zaznanim občutkom izgorelosti na delovnem mestu. Namen raziskave je bil preveriti, kako posamezni elementi digitalne preobremenjenosti, kot so kompleksnost sistemov, pomanjkanje organizacijske podpore in zaznani občutek invazivnosti tehnologije, vplivajo na zadovoljstvo pri delu ter počutje zaposlenih. Teoretična izhodišča temeljijo na sociološkem konceptu birokratizacije in racionalizacije dela po Maxu Webru, ki ga dopolnjujeta konfliktna ter feministična teorija v povezavi z digitalno neenakostjo. Uporabljen je bil kombinirani raziskovalni pristop, ki je vključeval kvantitativno spletno anketo (N = 464) in kvalitativne poglobljene intervjuje (N = 10). Rezultati analize so pokazali, da zaznani občutek tehnostresa pomembno in statistično značilno napoveduje višjo stopnjo zaznane izgorelosti. Ugotovljena je bila tudi negativna korelacija med naklonjenostjo do uporabe IKT in doživljanjem tehnostresa; posamezniki z višjo digitalno samozavestjo so redkeje poročali o občutkih obremenjenosti. Stopnja zaznanega tehnostresa statistično značilno vpliva tudi na nižje zadovoljstvo pri delu. Poleg tega se je izkazalo, da so demografski dejavniki, kot sta spol in starost, pomembni pri zaznavanju digitalnih obremenitev. Ženske so v večji meri poročale o frustracijah in negotovosti, mlajši zaposleni o pritiskih zaradi višjih pričakovanj, starejši o občutkih negotovosti zaradi nižjih digitalnih kompetenc. Kvalitativni podatki intervjujev so kvantitativna spoznanja dodatno podkrepili z osebnimi izkušnjami udeležencev. V nalogi opozarjamo na nujnost celostnega pristopa k digitalizaciji zdravstva, ki mora upoštevati človeški dejavnik, uporabniško izkušnjo in pomen ustrezne organizacijske podpore. Raziskava odpira prostor za nadaljnje študije in oblikovanje konkretnih smernic za bolj trajnostno ter psihološko varno digitalno preobrazbo zdravstvenih ustanov.
Ključne besede: Digitalizacija zdravstva, tehnostres, izgorelost, zadovoljstvo pri delu, IKT, zdravstveni delavci, digitalne kompetence
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 242; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (5,57 MB)

3.
Učinki kinezioterapije na zmanjšanje kronične bolečine v križu pri zaposlenih v zdravstvu : pregled literature
Ana Jović, 2024, diplomsko delo

Opis: Kronične bolečine v križu so eden izmed glavnih vzrokov invalidnosti po svetu. Z njimi se soočajo zaposleni na različnih delovnih mestih, pri čemer so med bolj izpostavljenimi zdravstveni delavci (medicinske sestre in fizioterapevti). Namen diplomske naloge je bil pridobiti strokovno in znanstveno literaturo, jo analizirati ter odgovoriti na vprašanji, kakšen je učinek kinezioterapije na delovnem mestu zdravstvenih delavcev na zmanjšanje kronične bolečine v križu in kakšen je učinek kinezioterapije na zmanjšanje kronične bolečine v križu v primerjavi z drugimi fizioterapevtskimi pristopi. Na podlagi sistematičnega pregleda literature, dobljene v Google Scholar, PubMed, PEDro, COBISS in ScienceDirect, je bilo analiziranih 20 študij, ki so preučevale učinke vadbenih tehnik na spremembe v bolečinah, invalidnost in kakovost življenja ter telesne funkcije, kot so mišična moč, gibljivost, mišična aktivnost in prožnost, s poudarkom na zdravstvenih poklicih. Ugotovljeno je bilo, da so zdravstveni delavci izpostavljeni različnim tveganjem za bolečine v križu, povezanimi z delom, kot so dvigovanje, ponavljajoči gibi, fizična obremenitev, nerodna in statična drža. Pri tem je kinezioterapija pomembna, vendar je to področje še premalo raziskano, zato so potrebne nadaljnje raziskave. Največji učinek kinezioterapije je v kombinaciji z drugimi vadbami in pripomočki.
Ključne besede: kronična bolečina v križu, kinezioterapija, tehnike zdravljenja, mišice, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 822; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
LAJŠANJE SIMPTOMOV PRI IZVAJANJU ZDRAVSTVENE NEGE PACIENTA V PALIATIVNI OSKRBI
Laura Štrkić, 2025, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Paliativna oskrba je obsežno področje zdravstvene nege, ki zahteva poglobljeno znanje in številne spretnosti ter zajema celosten pristop pacienta, pri katerem imajo zdravstveni delavci ključno vlogo. Zaradi zahtevnosti oskrbe pogosto prihaja do pomanjkanja znanja, kar lahko otežuje učinkovito lajšanje simptomov. Namen raziskave je bil proučiti, kako izboljšati lajšanje simptomov pri zdravstveni negi paliativnih bolnikov. Metode: Uporabili smo kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Zbiranje primarnih podatkov je potekalo s pomočjo tehnike anketiranja. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 zdravstvenih delavcev z izkušnjami v paliativni oskrbi. Podatke smo statistično obdelali s programom Microsoft Excel in dobljene rezultate grafično prikazali. Za zbiranje sekundarnih virov podatkov smo uporabili bibliografske baze (PubMed, Cobiss, dLib, Sage Journals). Rezultati: Naša raziskava je pokazala, da se polovica zdravstvenih delavcev pri svojem delu ukvarja s paliativno oskrbo in tudi izraža potrebo po dodatnem usposabljanju. Izpostavljeni so bili dodatna usposabljanja na področju komunikacijskih veščin s pacienti in njihovimi družinami ter upravljanje simptomov. Po mnenju zdravstvenih delavcev (62 %) je vključevanje svojcev v oskrbo ključni dejavnik. Raziskava je pokazala, da zdravstveni delavci pogosto zaznajo potrebo svojcev po informiranju o poteku bolezni in prognozi, navodilih za izvajanje negovalnih postopkov, možnostih psihološke podpore ter svetovanju glede lajšanja simptomov. Največja izziva pri delu v paliativni oskrbi sta čustvena obremenitev, povezana z izgorelostjo (89 %), in občutek nemoči pri lajšanju simptomov (56 %). Simptomi, ki povzročajo največ težav pri zdravljenju oziroma lajšanju simptomov, so bolečina (47 %), utrujenost (20 %), slabost in bruhanje (14 %), težko dihanje (7 %), izguba apetita (6 %) ter depresija (3 %). Od vseh teh naštetih simptomov je največkrat prisotna bolečina (54 %) kot najpogostejši simptom v paliativni oskrbi. Predvsem se za lajšanje simptomov v zdravstveni negi uporabljajo farmakološki načini, kot so opioidi, in sicer v 72 %. Pretežno se uporabljajo tudi nefarmakološki načini, kot so akupunktura, glasbena terapija in kot najbolj izražen pristop psihološka podpora (87 %). Razprava: Ugotovili smo, da sta za kakovostno paliativno oskrbo ključna dobra komunikacija in sprotno izobraževanje, saj nove raziskave in smernice omogočajo nenehne napredke pri obravnavi bolnikov v paliativni oskrbi. Stopnja težavnosti simptomov vpliva na njihovo lajšanje in zdravljenje. Pri bolnikih z več diagnozami sta nujna celostni pristop in sodelovanje multidisciplinarnega tima za učinkovito oskrbo. Pogosto se spregleda pomen nefarmakoloških pristopov za lajšanje simptomov, ki bi jih bilo smiselno pogosteje uporabljati v kombinaciji s farmakološkimi metodami. Psihološka podpora pri oskrbi zagotavlja pomembno čustveno oporo bolnikom in njihovim družinam. Za uspešno izvajanje paliativne oskrbe pa zdravstveni delavci potrebujejo poglobljeno znanje, empatičen odnos in veliko strokovnih veščin.
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravstveni delavci, lajšanje simptomov, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 814; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

5.
KOMUNICIRANJE V ZDRAVSTVENI NEGI: TEŽAVE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V KOMUNIKACIJI S PACIENTI Z DIAGNOZO DEMENCA
Tjaša Milovanović, 2025, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Demenca je progresivna bolezen, ki zelo vpliva na sposobnost pacientov za verbalno in neverbalno komunikacijo, kar predstavlja velik izziv za zdravstvene delavce. Ti se pogosto soočajo s težavami pri razumevanju potreb in izražanja pacientov, kar zahteva uporabo prilagojenih strategij za izboljšanje komunikacije. Namen diplomske naloge je raziskati komunikacijske izzive, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci pri delu s pacienti, ki trpijo za demenco. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili primarne podatke. Vključili smo 100 zdravstvenih delavcev. Kot vir za sekundarno pridobivanje podatkov smo uporabili bibliografske baze (Google Učenjak, PubMed, Cobiss). Rezultati: Komunikacijske težave v zdravstvenem okolju se najpogosteje kažejo kot ponavljanje istih besed, nerazumevanje pomena besed in iskanje ustreznih izrazov. Respondenti za premagovanje teh ovir najpogosteje uporabljajo prijazen ton in besedni izbor (84,3 %), razumevanje in potrpežljivost (66,3 %) ter fizično bližino (48,2 %). Zdravstveni delavci komunikacijske težave rešujejo predvsem z verbalnimi strategijami, pri čemer je ponavljanje navodil, kadar pacient ne razume (M = 4,8), najpogostejša metoda. Med oblikami neverbalne komunikacije pa je najpogostejši očesni stik (M = 4,5). Organizacijski dejavniki, ki otežujejo učinkovito komunikacijo, vključujejo nezadostno število zaposlenih in preobremenjenost delovnega okolja. Pri delu z dementnimi pacienti skoraj polovica respondentov (48,5 %) ne zaznava vpliva na svoje delo, medtem ko je za dobro četrtino respondentov ta vpliv pozitiven (27,3 %). Sklep: Rezultati raziskave kažejo, da se zdravstveni delavci pri delu z dementnimi pacienti pogosto soočajo s ponavljajočimi se komunikacijskimi ovirami, kot so ponavljanje besed, nerazumevanje pomena in iskanje ustreznih izrazov. Ugotovljeno je bilo, da se ovire najpogosteje premagujejo z uporabo verbalne komunikacije, kot je ponavljanje navodil, in neverbalne komunikacije, na primer vzpostavljanje očesnega stika. Organizacijski dejavniki, kot sta pomanjkanje osebja in preobremenjenost delovnega okolja, dodatno otežujejo učinkovitost komunikacije. Kljub tem izzivom večina zdravstvenih delavcev delo z dementnimi pacienti ocenjuje kot nevtralno ali celo pozitivno. Raziskava poudarja nujnost kontinuiranega izobraževanja in dodatnega usposabljanja zdravstvenih delavcev za izboljšanje komunikacijskih veščin pri delu z dementnimi pacienti. Prav tako je ključnega pomena izboljšanje organizacijskih pogojev dela, kar bi lahko pozitivno vplivalo na kakovost oskrbe pacientov in dobrobit zaposlenih. Nadaljnje raziskave bi lahko poglobile razumevanje komunikacijskih izzivov, proučile učinkovitost specifičnih pristopov in identificirale inovativne strategije za izboljšanje komunikacije v praksi.
Ključne besede: pacienti z demenco, komunikacija pri demenci, komunikacijske ovire, zdravstveni delavci, strategije komunikacije.
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 897; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

6.
PSIHOLOŠKO BLAGOSTANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V INTENZIVNI NEGI
Jan Klavora, 2025, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Zdravstveni delavci so vsak dan izpostavljeni visokim ravnem stresa, ki izvira iz zdravstvenih stanj pacientov, nezadostnega števila zaposlenih, prevelike količine dela, slabeih odnosov znotraj ekip in zdravstvenih ustanov. Predlogi za spoprijemanje s stresom so različni, vendar poenoteni med zaposlenimi v zdravstvu. Večina predlogov temelji na lastnem trudu posameznika, nekaj predlogov pa se usmeri tudi v spremembo način dela samih zdravstvenih ustanov. Metode: V raziskavi je sodelovalo 8 zdravstvenih delavcev, zaposlenih v intenzivni negi. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Za pridobivanje primarnih podatkov smo uporabili tehniko intervjuvanja. Za potrebe teoretičnega dela diplomskega dela smo podatke iskali v bibliografskih bazah podatkov Cobiss, PubMed, SpringerLink), in sicer v slovenskem in angleškem jeziku. Rezultati: Ugotovili smo, da so zaposleni v intenzivni negi podvrženi podobnim dejavnikom stresa, kot so težka zdravstvena stanja pacientov, slaba organizacija dela, prevelika količina dela in premalo zapolsenih. Prav tako smo ugotovili, da imajo zaposleni v intenzivni negi podobne načine soočanja s tem stresom oziroma skrbi za njihovo psihološko blagostanje. Razprava: Podobno kot opisujejo tuji avtorji, se tudi v Sloveniji zaposleni spoprijemajo s stresom na delovnem mestu. Sami dobro prepoznajo stresne dejavnike na delovnem mestu in opisujejo rešitve, s katerimi bi jih lahko zmanjšali sami in kako bi lahko k temu pripomogle tudi zdravstvene ustanove.
Ključne besede: zdravstveni delavci, intenzivna nega, stres, stresni dejavniki
Objavljeno v ReVIS: 29.01.2025; Ogledov: 731; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

7.
Dejavniki, ki vplivajo na pojav covida-19 pri zdravstvenih delavcih
Petra Mejaš, 2025, ni določena

Opis: Izhodišča: Pojav covida-19 v razsežnostih pandemije je imel izjemen vpliv na družbo in še zlasti na delovanje zdravstva. Proučevali smo dejavnike, ki lahko predstavljajo tveganje za okužbo zdravstvenih delavcev. Preverili smo, ali so zaposleni v zdravstvenih domovih imeli na voljo osebno varovalno opremo (OVO) in ali so uporabljali slednjo ter izvajali druge ukrepe za varovanje pred okužbo. Preverjali smo mnenje o izobraževanju glede varovanja pred okužbami pri delu in uporabi OVO ter povezavo med delovno dobo in pogostostjo okužbe zdravstvenih delavcev. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabili smo anketni vprašalnik z vprašanji zaprtega tipa ter Likertovimi lestvicami stališč. V raziskavi je sodelovalo 124 zdravstvenih delavcev iz zdravstvenih domov na območju Dolenjske. Podatke smo analizirali s programom SPSS. Rezultati: V času epidemije so zdravstveni delavci uporabljali priporočeno OVO, ki jim jo je zagotovilo vodstvo. V največji meri so uporabljali zaščitne maske in si razkuževali roke. Zaposleni s krajšo delovno dobo so se pri delu manj pogosto okužili s covidom-19. Večina se je strinjala, da je potrebno permanentno usposabljanje glede preprečevanja okužb na delovnem mestu in pravilne uporabe OVO. Razprava: Raziskali smo ključne dejavnike, ki prispevajo k okužbi zdravstvenih delavcev na delovnem mestu. Ugotovili smo, da zdravstveni delavci poznajo osebno varovalno opremo in njeno uporabo in da usposabljanje in pridobivanje veščin za preprečevanje okužb predstavlja zelo pomemben dejavnik za varno delo. Naše ugotovitve bi lahko pripomogle k izboljšanju zaščite zdravja in varnosti zdravstvenih delavcev pri vsakodnevnem delu in tudi v kriznih razmerah.
Ključne besede: covid-19, dejavniki tveganja, zdravstveni delavci, SARS-CoV-2, osebna varovalna oprema
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 882; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

8.
Pojavnost stresa med zdravstvenimi delavci v zdravstvenem domu X : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena nega
Ana Kosi, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Stres na delovnem mestu je pomemben dejavnik, ki lahko negativno vpliva na zdravje ter počutje zdravstvenih delavcev in lahko vodi v izgorelost, zmanjšano produktivnost in negativne posledice za kakovost oskrbe pacientov. Namen diplomske naloge je bil oceniti pojavnost stresa in izpostaviti dejavnike, ki so povezani s pojavnostjo stresa med zdravstvenimi delavci zaposlenimi v zdravstvenem domu X. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Anketiranje je potekalo v mesecu septembru 2024 v zdravstvenem domu X med zdravstvenimi delavci s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika DASS-21, na podlagi katerega smo zbrali podatke o stopnji stresa. Uporabljeno je bilo slučajnostno vzorčenje. Obdelava podatkov je potekala v programu SPSS Statistics 29. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 50 zdravstvenih delavcev, kateri so dosegli povprečno oceno stresa 6,2 točke, kar jih uvršča v normalno stopnjo stresa. Kar 70 % zdravstvenih delavcev je doseglo normalno stopnjo stresa. Preobremenjenost na delovnem mestu je bila identificirana kot dejavnik, ki je vplival na stopnjo stresa med zdravstvenimi delavci (p = 0,001). Med stopnjo stresa in spolom ter starostnimi skupinami ni bilo statistično pomembnih razlik. Prav tako ni bilo pomembnih razlik v stopnji stresa med zdravniki in medicinskimi sestrami. Razprava: Razumevanje pojavnosti stresa med zdravstvenimi delavci je ključno za razvoj učinkovitih ukrepov, ki bi lahko zmanjšali stres. Kljub temu, da je stres med zdravstvenimi delavci v zdravstvenih domovih prisoten, je to področje v slovenskem okolju slabše raziskano, zato so nujne dodatne študije na tem področju.
Ključne besede: stres, pojavnost stresa, zdravstveni delavci, zdravstveni dom, DASS-21
Objavljeno v ReVIS: 22.01.2025; Ogledov: 783; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

9.
Vrednotenje higiene rok zdravstvenih delavcev v zdravstvenem varstvu na terciarni ravni
Mirjana Benko, 2024, ni določena

Opis: Izhodišča: Bolnišnične okužbe predstavljajo v svetu velik globalni problem, saj vsako leto pridobi katero od njih na milijone ljudi, ki se zdravijo ali prebivajo v raznih institucijah zaradi različnih obolenj. Smrtnost in obolevnost se povečujeta ob prisotnosti bolnišničnih okužb, zato je skrbna higiena rok bistvena za zagotavljanje varne, stroškovno učinkovite in kakovostne oskrbe naših pacientov. Bolnišnične okužbe povzročajo veliko breme za paciente in zdravstvene ustanove. Poleg podaljšanja hospitalizacije in neugodnih učinkov na zdravje pacienta lahko te okužbe vplivajo tudi na finančno stanje bolnišnic zaradi povečanih stroškov zdravljenja, izgubljenega dela in pravnih sporov. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen je pogled zdravstvenih delavcev na ustrezno higieno rok, kakšno je njihovo znanje o ustrezni higieni rok in kako vpliva redno vrednotenje na njihovo vzdrževanje higiene rok. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi deskriptivnega raziskovanja. Uporabljena je bila tehnika anketiranja s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bil prirejen po Van de Mortelu in po »Vprašalniku znanja o higieni rok za zdravstvene delavce« Svetovne zdravstvene organizacije. Raziskava je potekala na Očesni kliniki Ljubljana. Za zbiranje podatkov smo oblikovali spletni anketni vprašalnik, ki smo ga prek internetne pošte distribuirali ciljni populaciji. Spletni vprašalnik je bil oblikovan v spletnem orodju 1ka, ki je namenjeno oblikovanju in analizi anket. Podatki so se prav tako zbirali v spletnem orodju 1ka. Statistična obdelava je bila narejena s pomočjo programa SPSS. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 100 anketirancev. Večina anketirancev je mnenja, da bolnišnične okužbe nastanejo med bivanjem pacienta v bolnišnici. Večina anketirancev se tudi strinja, da higiena rok zmanjša smrtnost in stroške zdravljenja, povezane z bolnišničnimi okužbami. Prav tako se večina vključenih strinja, da lahko svoje znanje o higieni rok učinkovito prenesejo v klinično prakso. S pomočjo statističnih testov nismo potrdili nobene zastavljene hipoteze. V raziskavi nismo ugotovili povezave med higieno rok zdravstvenih delavcev in demografskimi dejavniki ter povezave z zadovoljstvom zaposlenih. V raziskavi smo ugotovili dobro znanje zdravstvenih delavcev s področja higiene rok, prav tako se zdravstveni delavci, vključeni v raziskavo, dobro zavedajo pomena higiene rok. Razprava: Ključni dejavnik je zagotoviti, da imajo zdravstveni delavci ustrezno znanje o vlogi, ki jo imajo njihove roke pri širjenju okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo med različnimi dejavnostmi oskrbe pacientov, ki lahko povzročijo kontaminacijo rok. To zavedanje je potrebno, da jim pomaga razumeti svojo sposobnost prispevanja k preprečevanju okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, z učinkovito in trajno spremembo vedenja.
Ključne besede: zdravstvo, zdravstveni delavci, higiena rok, bolnišnične okužbe.
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2024; Ogledov: 951; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

10.
Kognitivne motnje zdravstvenih delavcev pri dolgotrajnem delu v nočnih izmenah
Štefan Travnik, 2024, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Dolgotrajno delo v nočnih izmenah predstavlja pomemben izziv za zdravstvene delavce, saj lahko povzroči resne kognitivne motnje. Zaradi spremembe naravnega cirkadianega ritma je moten spanec, kar vodi do povečane utrujenosti in zmanjšane koncentracije. Kronično pomanjkanje spanja lahko negativno vpliva na delovni spomin, sposobnost reševanja problemov in odločanja. Zmanjšana pozornost in povečana stopnja napak lahko ogrozita varnost pacientov in učinkovitost zdravstvene oskrbe. Dolgotrajna izpostavljenost nočnemu delu lahko prispeva tudi k razvoju duševnih bolezni, kot so depresija in anksioznost. Za obvladovanje teh težav je pomembno uvajanje strategij za izboljšanje higiene spanja in zmanjšanje stresa na delovnem mestu. Raziskave in intervencije na področju zdravja pri delu so ključnega pomena za zmanjšanje negativnih posledic nočnega dela za zdravstvene delavce. Namen raziskave je preučiti kognitivne motnje zdravstvenih delavcev pri dolgotrajnem delu v nočnih izmenah. Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje znanstvene oziroma strokovne literature ter mednarodnih podatkovnih baz Cobiss, Google Učenjak, Medline, dLib in PubMed smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev smo razvrstili v tabele, podatke pa v posamezne kode in jih interpretirali. Rezultati: V raziskavi so sodelovali zdravstveni delavci, ki imajo minimalno eno leto delovnih izkušenj dela v nočnih izmenah. Ugotovili smo, da se zdravstveno osebje zaveda, da nočno delo negativno vpliva na kakovost spanja zdravstvenih delavcev, kar se kaže v krajšem trajanju spanja, pogostejših prebujanjih in slabši kakovosti spanja. Povezanost nočnega dela z ravnjo stresa je bila očitna, saj so zdravstveni delavci poročali o povečani razdražljivosti, anksioznosti in utrujenosti. Poleg tega so zdravstveni delavci med nočnimi izmenami doživljali zmanjšano delovno učinkovitost, slabšo zbranost in več napak pri delu. Razprava: Ugotovili smo, da nočno delo zdravstvenih delavcev bistveno vpliva na njihovo kakovost spanja, raven stresa in delovno učinkovitost. Intervjuvanci so poročali o slabši kakovosti spanja, pogostih prebujanjih in krajšem trajanju spanja po nočnih izmenah, kar vodi do povečane utrujenosti in stresa. Večina zdravstvenih delavcev doživlja več psiholoških težav, kot so razdražljivost in anksioznost, kar je povezano z motnjami cirkadianih ritmov. Dolgotrajno delo v nočnih izmenah lahko povzroči kognitivne motnje, pri čemer so intervjuvanci izpostavili, da se te težave povečujejo z večjim številom zaporednih nočnih izmen. Raziskava je pokazala, da morajo zdravstveni delavci delati več kot pet let v nočnih izmenah, da se začnejo pojavljati resne kognitivne motnje, čeprav se lahko posamezniki razlikujejo glede na prilagodljivost in načine obvladovanja stresa. Na koncu, strategije, kot so pitje kave in kratki dremeži, lahko pomagajo ohranjati budnost in zmanjšati vpliv nočnih izmen, vendar dolgoročne rešitve zahtevajo boljše upravljanje delovnih razmer in podporo zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: kognitivne motnje, nočne izmene, zdravstveni delavci, vpliv na zdravje, spalne motnje.
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 1068; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh