Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Uvod: Stres predstavlja odziv telesa na posameznika, ki je lahko tako pozitiven kot tudi negativen. Dolgotrajen negativen stres vodi v izgorelost, ki se največkrat odraža ravno pri zdravstvenih delavcih v nujni medicinski pomoči, saj se vsakodnevno srečujejo s težkimi situacijami. Metode: Naš glavni namen diplomskega dela je bil proučiti informacije o stresu ter izgorelosti med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči. Tekom raziskovanja smo si postavili štiri raziskovalna vprašanja, uporabili pa smo kvalitativen raziskovalni pristop. Pri samem raziskovanju smo uporabili diagram PRISMA, ki nam je pomagal do končnih rezultatov. Rezultati: Med raziskovanjem smo ugotovili, da do stresa ter izgorelosti lahko privede ogromno dejavnikov, kot so na primer hiter tempo, razni pritiski, vsakodnevno soočanje s travmami in še mnogo več. Vse to posledično zmanjšuje tudi delovno uspešnost zaposlenih. Z ustreznimi tehnikami ter pristopi, kot so na primer čuječnost, joga ali pa psihoterapija, lahko negativne posledice lažje obvladujemo, zato je pomembno, da se le-teh lotimo z ustreznimi pristopi. Razprava in sklep: Stres ter izgorelost predstavljata resen problem, s katerim se soočajo zaposleni, ki delujejo na področju nujne medicinske pomoči, saj so nenehno izpostavljeni stresnim dogodkom. Smiselno bi bilo opraviti še več raziskav na to temo na področju Slovenije, saj lahko le tako ustrezno ukrepamo ter pravočasno in učinkovito obvladamo tako stres kot tudi izgorelost.
Ključne besede: stres, izgorelost, nujna medicinska pomoč, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 20.07.2026; Ogledov: 367; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Prehrana predstavlja enega ključnih dejavnikov pri zdravljenju s kronično ledvično boleznijo, zlasti tistih, ki so vključeni pri dializnem zdravljenju. Ustrezna prehranska podpora bistveno vpliva na potek bolezni, zmanjšuje zaplete ter izboljšuje kakovost ţivljenja. Pomembno vlogo pri tem ima medicinska sestra, ki pacienta pouči o omejitvah, s katerimi se bo soočal, in ga spodbuja k ustrezni prehrani. Metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, ki temelji na deskriptivni metodi dela. Podatke smo zbirali z metodo anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 100 zdravstvenih delavcev, zaposlenih na različnih internističnih oddelkih v UKC Maribor. Rezultate ankete smo analizirali s pomočjo statističnega programa IBM SPSS Statistic in Microsoft Excel. Uporabljeni so bili tako parametrični kot neparametrični statistični testi, izbrani glede na naravo spremenljivk in število primerjalnih skupin. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov je bilo ugotovljeno, da diplomirane medicinske sestre nimajo boljšega znanja kot tiste s srednješolsko izobrazbo in da daljša delovna doba ne vodi k boljšemu poznavanju dializne prehrane. Večina zdravstvenih delavcev dobro pozna priporočila dializne prehrane. Zdravstveni delavci, ki imajo več izkušenj, bolje poznajo prehrano dializnih pacientov. Razprava: Ustrezna prehrana dializnega pacienta je ključnega pomena pri obvladovanju simptomov, preprečevanju napredovanja bolezni ter izboljšanju in ohranjanju kakovostnega ţivljenja. Zdravstveni delavci, zlasti medicinske sestre, morajo imeti ustrezno prehransko znanje in poznavanje prehranskih smernic, s katerimi izobraţujejo dializnega pacienta. Pri prehranskem svetovanju pacientov s kronično ledvično odpovedjo je ključnega pomena individualna obravnava, ki je prilagojena specifičnim potrebam pacienta.
Ključne besede: prehrana, dializa, ledvična odpoved, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 15.07.2026; Ogledov: 351; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,28 MB)

Opis: Izhodišča: Kakovost življenja vsak posameznik doživlja drugače. Zdravstveni delavci se pri svojem delu pogosto srečujejo s fizičnimi, psihičnimi in čustvenimi obremenitvami, zato je potrebno nameniti veliko pozornosti njihovemu vsakdanjemu življenju. Namen raziskave je zagotoviti celovito analizo doživljanja kakovosti življenja zdravstvenih delavcev in bolje razumeti, kako se soočajo z izzivi, ki izhajajo iz zahtevnega delovnega okolja. Cilj je prepoznati glavne dejavnike, ki vplivajo na njihovo kakovost in ugotoviti, kje bi bile potrebne izboljšave. Metode: Uporabili smo kvalitativno metodo, in sicer poglobljene delno strukturirane intervjuje. V raziskavi je sodelovalo dvajset zdravstvenih delavcev različnih profilov, in sicer na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Intervjuje smo izvedli v za to primernih prostorih zavoda, nato pa smo posnetke prepisali in jih analizirali s tematskim kodiranjem. Rezultati: Rezultati kažejo, da zdravstveni delavci kakovost svojega vsakdanjega življenja najbolj povezujejo z delno obremenitvijo, količino stresa, ki ga doživljajo, in s težavami pri usklajevanju poklicnega ter zasebnega življenja. Najpogosteje omenjajo hiter tempo dela, preobremenjenost in psihično utrujenost. Kot podporne dejavnike pa izpostavljajo podporo sodelavcev in dobro vzdušje v timu. Razprava: Rezultati raziskave razkrivajo, da bi zdravstvenim delavcem zelo pomagalo, če bi imeli boljše delovne pogoje ter več podpore pri spopadanju s stresom in preprečevanju izgorelosti. Pomembno je, da je delo dobro organizirano in razporedi čim bolj predvidljivi. Veliko vlogo imajo tudi dobra komunikacija in podpora sodelavcev ter nadrejenih. Z večjo podporo in spodbujanjem zdravega življenjskega sloga bi lahko močno pripomogli k lažjemu spopadanju z delovnimi zahtevami in ohranjanju boljšega ravnovesja med službo in zasebnim življenjem.
Ključne besede: Kakovost, zdravstveni delavci, vsakdanje življenje, delovno okolje, zasebno življenje.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 502; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: Izhodišča: Cepljenje proti gripi predstavlja enega od ključnih preventivnih ukrepov za zaščito zdravstvenih delavcev in pacientov pred sezonskimi respiratornimi okužbami. Zdravstveni delavci so zaradi narave svojega dela izpostavljeni povečanemu tveganju za okužbo in hkrati predstavljajo potencialni vir prenosa bolezni na ranljive skupine pacientov. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vsaj 75-odstotno precepljenost zdravstvenih delavcev, vendar razpoložljivi podatki kažejo, da je stopnja cepljenosti v Sloveniji že več let nizka. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo precepljenosti zaposlenih v zdravstveni negi proti gripi, raziskati povezavo med cepljenostjo in obolevnostjo ter identificirati glavne ovire in motive za odločitev o cepljenju. Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava z uporabo strukturiranega spletnega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 178 zaposlenih v zdravstveni negi iz različnih delovnih okolij, vključno s prehospitalnimi enotami, z urgentnimi službami in bolnišničnimi oddelki. Za analizo podatkov sta bila uporabljena opisna statistika in Fisherjev eksaktni test. Povezanost med cepljenostjo, obolevnostjo ter izbranimi delovnimi in organizacijskimi značilnostmi smo preverjali z neparametričnim pristopom, ki je primeren pri majhnih frekvencah v posameznih skupinah. Rezultati: V sezoni 2024/2025 je bilo proti gripi cepljenih 11 % anketirancev. V zadnjih 12 mesecih je za gripo zbolelo 6 % sodelujočih; med cepljenimi obolevnosti nismo zabeležili, vsi oboleli pa so bili iz skupine necepljenih zaposlenih. Najpogosteje navedeni razlogi za necepljenje so bili prepričanje o lastnem dobrem zdravstvenem stanju (63 %), dvom v učinkovitost cepiva (25 %) in skrbi glede varnosti cepljenja (15 %). Statistično značilne povezave med delovnim okoljem in cepljenostjo nismo potrdili (p = 0,72). Razprava: Rezultati raziskave potrjujejo, da precepljenost zaposlenih v zdravstveni negi v Sloveniji ostaja bistveno pod priporočenimi vrednostmi. Ugotovitev, da med cepljenimi ni bilo obolelih, nakazuje možen zaščitni učinek cepljenja, vendar je interpretacija omejena zaradi majhnega deleža cepljenih in nizkega števila primerov obolevnosti. Nizka precepljenost je predvsem posledica osebnih prepričanj in zaznave tveganja, ne pa omejene dostopnosti cepljenja. Za izboljšanje stanja so potrebne celostne in ciljno usmerjene strategije, ki vključujejo sistemsko podporo, učinkovito strokovno komunikacijo in dejavno vlogo vodstva zdravstvenih ustanov.
Ključne besede: gripa, cepljenje, zdravstvena nega, precepljenost, zdravstveni delavci.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 715; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Zdravje je temelj kakovostnega in uspešnega življenja ter dela posameznika in organizacije. Vlaganje v zdravje zaposlenih je smiselno, saj zdravi in zadovoljni sodelavci v varnem in spodbudnem okolju delajo bolj učinkovito, redkeje zbolevajo in manj izostajajo z dela. Enota intenzivne terapije je zahtevno in stresno okolje, kjer se zdravijo življenjsko ogroženi bolniki. Zanje skrbi visoko usposobljeno osebje, ki v zahtevnih razmerah sprejema hitre in kompleksne odločitve. Bolniki so pogosto popolnoma odvisni od pomoči zdravstvenega osebja. Vloga medicinske sestre vključuje neprekinjen 24-urni nadzor bolnika, sodelovanje pri posegih in upravljanje z medicinskimi napravami. Delo v zdravstveni negi je odgovorno in plemenito, zahteva strokovnost, sočutje, potrpežljivost in predanost. Zaradi zahtevne obravnave, spreminjajočih se potreb bolnikov in sistemskih težav se izvajalci soočajo z izzivi, ki vplivajo na kakovost oskrbe, njihovo počutje in izide zdravljenja.
Ključne besede: zdravstveni delavci, kakovost življenja, enota intenzivne terapije, zdravje, izčrpanost
Objavljeno v ReVIS: 24.12.2025; Ogledov: 926; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,13 MB)