Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen dobre komunikacije za odnose v timu zdravstvene nege
Mateja Tkalčič, 2024, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega postaja vse bolj zahtevna, kompleksna in razvejana zdravstvena disciplina. Vse hitrejši razvoj različnih znanosti in disciplin ter celovito reševanje čedalje zapletenejših težav narekujeta vse večjo potrebo po timskem delu. Zdravstvene time sestavljajo različni zdravstveni strokovnjaki. Timski pristop prinaša veliko pozitivnih sprememb glede rezultatov zdravljenja. Odnosi med zdravstvenimi delavci so najpomembnejši za kakovostno zdravstveno nego. Odnosi v timu se gradijo s komunikacijo, saj gradi zaupanje, zaupanje sproži predanost, predanost spodbuja timsko delo, timsko delo pa ustvarja rezultate. Dobra komunikacija med zdravstvenimi delavci in pacienti je bistvenega pomena za uspešen izid zdravstvene nege pacienta. Da bi to dosegli, morajo zdravstveni delavci razumeti paciente in jim pomagati, biti prijazni, vljudni in iskreni. Pacientu morajo nameniti čas in govoriti z njim s potrebno zaupnostjo, pri čemer ne smejo pozabiti, da so v to komunikacijo vključene osebe, ki obolelega obkrožajo, zato mora biti jezik razumljiv za vse. Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Podatke smo zbrali s tehniko anketiranja. Razprava: Obravnavana tema je pomembna, saj sta od dobre komunikacije odvisna kakovostna obravnava in uspešno zdravljenje pacienta. Zaradi pomembnosti dobre komunikacije za odnose v timih zdravstvene nege, ki vpliva na uspešen izid obravnave pacienta, smo v magistrskem delu preučili time zdravstvene nege, komunikacijo in odnose v njih. Rezultati: Raziskava je pokazala, da se izredni študenti prve stopnje Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, ki delajo v timih v različnih zdravstvenih ustanovah, zavedajo pomena dobre komunikacije ter komunikacijo v svojih delovnih timih ocenjujejo kot dobro. Občasno prihaja do konfliktov med sodelavci, nekoliko slabše ocenjujejo zaupanje ter se največkrat srečujejo z organizacijskimi ovirami. Glede na rezultate raziskave anketiranim svetujemo redne tedenske sestanke, občasne treninge komunikacije, uporabo metod za zmanjševanje stresa ter supervizijo. Raziskava je lahko osnova za nadaljnja raziskovanja in predloge novih ukrepov za izboljšanje komunikacije in medsebojnih odnosov v timu zdravstvene nege.
Ključne besede: komunikacija, odnosi v timu, zdravstveni tim, zdravstvena nega, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 806; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

2.
Izkušnje fizioterapevtov pri delu na covid oddelku
Katarina Kolenc Klen, 2022, diplomsko delo

Opis: Z mesecem marcem 2020 je bila razglašena globalna pandemija SARS-CoV-2, ki je zaznamovala svet. Predvsem je vplivala na duševno in fizično zdravje zdravstvenih delavcev, ki so se v prvih vrstah spopadali z novim in neznanim virusom. Namen diplomske naloge je predstaviti izkušnje fizioterapevtov, ki so v času epidemije opravljali svoje delo na covidnih oddelkih. Raziskava je pokazala, da fizioterapevti niso pogosto doživljali občutkov strahu, anksioznosti in ogroženosti, prav tako ne ženske pogosteje kot moški. Razliko med spoloma smo zaznali samo pri doživljanju strahu, vendar so tega doživljali občasno in ne pogosto. Najpogosteje so doživljali stres zaradi dolgotrajnega nošenja začitne opreme, števila pacientov, velikega števila umrlih in pomanjkanja kadra. S komunikacijo v zdravstvenem timu so bili fizioterapevti v povprečju zadovoljni. Nezadovoljstvo so pokazali samo pri komunikaciji z diplomiranimi in srednjimi medicinskimi sestrami. Zaključimo lahko, da so pridobljeni rezultati dobro izhodišče za nadaljnje raziskovanje tega področja. Predlagamo, da se izvedejo dodatne raziskave, ki bodo zajele večji vzorec fizioterapevtov.
Ključne besede: COVID – 19, SARS-CoV-2, fizioterapija, doživljanje, strah, anksioznost, komunikacija, stres, zdravstveni tim
Objavljeno v ReVIS: 21.06.2022; Ogledov: 1671; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (311,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh