Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Institucionalni vidik evropskega zelenega dogovora
Katarina Lisec, 2023

Opis: Od sprejetja prvega Akcijskega programa za okolje iz leta 1973 do sprejetja evropskega zelenega dogovora leta 2019 je minilo 42 let, v katerih so se prizadevanja Evropske unije na področju okolja spremenila iz obrobnih v vodilni politični in gospodarski program Evropske unije za spopadanje z okoljskimi in podnebnimi izzivi. Zaradi večplastnosti, medsebojne povezanosti in kompleksnosti predlaganih ukrepov je predstavitev naletela na različne odzive, od vprašanj zakonitosti dogovora do vprašanj institucionalnih pristojnosti Evropske unije za izvedbo dogovora in od vprašanj dosegljivosti zastavljenih ciljev do vprašanj posledic predlaganih ukrepov za deležnike, zlasti države članice in njene prebivalce. Namen magistrskega dela je prikazati celostni pogled na evropski zeleni dogovor in na njegovi podlagi kritično oceniti interakcije med ključnimi deležniki, tj. Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropskim svetom pri sprejemanju, uresničevanju in izvajanju evropskega zelenega dogovora, prav tako pa opozoriti na vlogo in pomen držav članic v teh interakcijah. V magistrskem delu preučimo evropski zeleni dogovor in predstavimo ključna področja urejanja, zaveze in cilje, ki bodo vplivali na omenjene interakcije. Ugotovili smo, da vzpostavljeni sistem kontrol in ravnovesij med institucijami Evropske unije deluje, da uresničevanje evropskega zelenega dogovora poteka v skladu s pričakovano časovnico, da pa se v okviru izvajanja bodočih ukrepov nakazuje povečan interes držav članic za dosego lastnih ciljev in ambicij na področjih posebnega pomena zanje, kar bo po eni strani preizkusilo obstoječe mehanizme interakcij med deležniki (institucije Evropske unije in države članice), po drugi strani pa bo vplivalo na zmožnost uresničitve končnega cilja evropskega zelenega dogovora.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evropski zeleni dogovor, Evropska komisija, Evropski parlament, Svet Evropske unije, Evropski svet, Evropska unija, države članice, institucije Evropske unije
Objavljeno: 27.06.2023; Ogledov: 521; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (640,53 KB)

2.
POT K OGLJIČNO NEVTRALNIM IZDELKOM NA TRGU GRADBENIH IZOLACIJSKIH MATERIALOV
Anže Grilc, 2024

Opis: Združeni narodi in Evropska unija so osnovali cilje trajnostnega razvoja, ki nas bodo vodili do ogljično nevtralnega gospodarstva do leta 2050. Z zakonodajo podprti cilji so že sprožili spremembe na trgu. Enako je pri proizvajalcih izolacije, nekateri evropski trgi so spremembam že zadostili, drugi so primorani slediti in večji del transformacije je pričakovati v naslednjih letih. Omejitve so v nekaterih državah EU že zelo stroge in trend bo sledil preko vseh držav članic. Zaradi omejitev je pričakovati višje cene izdelkov, v prvi vrsti zaradi omejitev trga z emisijami, dražje energije, krožnega gospodarstva in alternativ, kot je zajem ogljika.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ogljične emisije, vgrajeni ogljik, brez ogljični izdelki, zeleni dogovor, zelena energija, krožno gospodarstvo
Objavljeno: 25.04.2024; Ogledov: 67; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh