Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Namen: Namen diplomskega dela je s pregledom literature raziskati področje odnosa družbe do oseb z duševnimi motnjami skozi zgodovino. Razumeti želimo spreminjajoča se stališča in prakse čez čas. Namen je proučiti, kako je znanstveni napredek vplival na obravnavo duševno bolnih, in opisati pomembne mejnike v razvoju psihiatrije in to, kako so ti vplivali na spremembe v obravnavanju duševno bolnih. Cilj diplomskega dela je ozaveščati o duševno bolnih ljudeh in spodbujati k pozitivnim spremembam, ki bodo ustvarjale bolj sočutno okolje za vse, ne glede na duševni status. Metoda: V diplomskem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop z raziskovalnimi metodami analize, komparacije, kompilacije in deskripcije. Uporabljeni so spletni podatkovni iskalniki: COBISS, Google Učenjak in ScienceDirect. Izbor in organizacijo člankov smo izvedli z diagramom PRISMA v skladu s postopkom sistematičnega pregleda. Najprimernejši članki so izbrani s kriteriji, ki so potrebni za raziskovanje in izdelavo diplomskega dela. Rezultati: Po pregledu literature je bilo izbranih in uporabljenih 40 virov, s pomočjo katerih sta bila opisana zgodovinski razvoj psihiatrije ter spreminjanje odnosov in stališč do duševno bolnih skozi zgodovino. Prav tako so opisani znanstveni in družbeni napredki, ki so vplivali na spremembe v odnosu in dojemanju ter obravnavi duševno bolnih. Opisan je učinek stigme in predstavljena je problematika duševno bolnih skozi čas. Razprava: Človeštvo je od pradavnine imelo negativne predsodke zaradi katerih so duševno bolni doživljali slabo kakovost življenja. Danes je kakovost duševno bolnih dosti boljša. Kljub temu pa je še po vsem napredku vedno močno občutna stigmatizacija, kar negativno vpliva na zdravje in kakovost življenja duševno bolnih in njihovih bližnjih.
Ključne besede: zgodovina psihiatrije, mejniki v psihiatriji, socialna stigmatizacija, razvoj psihiatrije, družbeni vpliv na psihiatrijo
Objavljeno v ReVIS: 08.07.2025; Ogledov: 42; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,94 MB)

Opis: Območje današnjega Prekmurja je bilo v okviru Kraljevine Ogrske upravno razdeljeno na dve županiji: del Prekmurja z Mursko Soboto je bil del Železne županije, del Prekmurja z Lendavo pa je pripadal županiji Zala. Ta meja je bila hkrati cerkvena meja med škofijama Győr in Zagreb. Ker so bile na Ogrskem šole in verske skupnosti tesno povezane, je na območju Prekmurja delovalo več vrst verskih šol; katoliške, evangeličanske, kalvinske. Po podpisu trianonske mirovne pogodbe leta 1920 je območje Prekmurja pripadlo Kraljevini SHS. Po zasedbi je Prekmurje predstavljalo en sam okraj pod upravo civilnega komisarja, ki je imel sedež v Murski Soboti in izpostavo v Dolnji Lendavi. Leta 1921 je na mestu civilnega komisarja pričelo delovati okrajno glavarstvo, ki se je leta 1922 preimenovalo v sresko poglavarstvo. Takrat je v sestavi sreza za Prekmurje deloval en sam šolski okraj. Leta 1924 pa sta na območju Prekmurja delovala dva šolska okraja oz. dve sreski poglavarstvi, ena s sedežem v Murski Soboti in ena s sedežem v Dolnji Lendavi. V okviru Kraljevine Jugoslavije so se sreska poglavarstva leta 1929 preimenovala v sreska načelstva. Raziskava je omejena na spise oddelka za prosveto fonda Sresko načelstvo Murska Sobota – Okrajni šolski svet za Prekmurje, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor, in sicer na obdobje Kraljevine SHS od leta 1920 do leta 1929. Obravnavani spisi odsevajo upravno delovanje ustvarjalca, pri katerem so nastali. Diplomsko delo prikazuje umestitev obravnavanih spisov znotraj hierarhije fonda, seznanja s stanjem teh spisov v materialno-tehničnem smislu in s vsebinskimi ter jezikovnimi značilnostmi.
Ključne besede: zgodovina Prekmurja, uprava v Prekmurju, Kraljevina SHS, uprava v Kraljevini SHS, Sresko načelstvo Murska Sobota, Okrajni šolski svet za Prekmurje
Objavljeno v ReVIS: 26.11.2024; Ogledov: 539; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,51 MB)

Ključne besede: diplomske naloge, ergonomija, zlati rez, dizajnersko pohištvo, oblikovanje, zgodovina pohištva
Objavljeno v ReVIS: 09.07.2024; Ogledov: 928; Prenosov: 57
Celotno besedilo (5,82 MB)

Opis: Mladinske organizacije v Sloveniji imajo pomembno vlogo pri vključevanju mladih v družbo. Tako je bilo že v časih bivše države in tako je tudi danes. Za Slovenijo, kot mlado in postsocialistično državo, veljajo nekatere zakonitosti, marsikaj pa se na številnih področjih od obdobja osamosvojitve ni spremenilo. Tako je tudi na področju mladinskega organiziranja v Sloveniji, za katerega lahko trdimo, da je usmerjeno dvotirno, saj imamo zelo močne in avtonomne študentske organizacije, na drugi strani pa se mladinski sveti lokalnih skupnosti težko primerjajo s študentskimi organizacijami tako z vidika avtonomije kakor tudi logistične in finančne podpore, ki jo prejmejo s strani države. Študije mladih postajajo vse pomembnejša tema tudi v Sloveniji, še posebej v časih, ko prevladujejo individualistične vrednote in razmišljanja. Če v obdobju prvih dvajset let države ni bilo veliko analiz in raziskav z vidika proučevanja mladih in mladinskih organizacij, se stanje izboljšuje. Lokalne skupnosti imajo pomembno vlogo pri sodelovanju in spodbujanju mladih in organizacij, v katere se vključujejo. Lokalna samouprava v Sloveniji se je zelo razvila in v ospredje prehajajo tudi teme, kot so participacija, usposabljanje in sodelovanje občanov. Ob tem pa imamo zakonodajni okvir, ki to spodbuja, po drugi strani pa ima Slovenija kot država z veliko razvojnimi razlikami še veliko izzivov, ki jih bo treba preseči za enakomeren razvoj in spodbujanje mladih in mladinskih organizacij po državi. V sklopu doktorske disertacije je bila s kvantitativno in kvalitativno metodo opravljena raziskava, ki se je izvajala decembra 2020 in januarja 2021. V njej je sodelovalo 157 slovenskih občin in 23 mladinskih svetov lokalnih skupnosti. V raziskavi smo proučevali, s kakšnimi ukrepi in instrumenti zagotavljajo slovenske občine participacijo mladih v lokalnih skupnostih, po drugi strani pa smo na strani mladinskih svetov lokalnih skupnosti preverjali, kakšne pogoje za participacijo mladih zagotavljajo mladim slovenske občine. Ugotovljeno je bilo, da veliko slovenskih občin nima pogojev, ki bi ustrezali in podpirali participacijo mladih prek instrumentov, ki jih predvideva Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, za kar obstaja več razlogov. Tam, kjer so ustanovljene in podprte mladinske strukture, je stanje glede ukrepov za participacijo in življenje mladih boljše v obliki sprejetih strategij in ukrepov, ki omogočajo mladim boljše življenje. Za Slovenijo je značilno, da je centralizirana država, tako z vidika regionalnega razvoja kakor tudi drugih storitev, ki bi jih država nudila državljanom. Zaradi tega se dogaja centralizacija tudi na področju mladinskega dela, medtem ko številne manjše lokalne skupnosti nimajo pogojev, da bi lahko izvajali mladinsko delo in politiko. V mednarodnem vidiku ugotavljamo, da se Slovenija po organiziranosti mladinskega sektorja uvršča nekje na sredino evropskih držav, saj ne more tekmovati z bogatim severom in jedrnimi državami, medtem ko je na jugu stanje precej slabše. V zaključku disertacije so predstavljeni predlogi za izboljšanje položaja mladinskega organiziranja v Sloveniji tako z vidika zakonodaje kakor tudi logističnih vidikov.
Ključne besede: študije mladine, mladinske organizacije, participacija mladih, zgodovina mladinskega sektorja v Sloveniji, lokalna demokracija, vrednote mladih, mladi v Evropski uniji.
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2023; Ogledov: 1323; Prenosov: 78
Celotno besedilo (3,66 MB)

Opis: Prometna signalizacija kot sistem upravljanja prometne varnosti predstavlja enega večjih in hkrati enega bolj spregledanih državnih upravnih sistemov. Zaznavamo njeno pojavnost, vendar jo velikokrat »spregledamo«, saj je ne želimo razumeti kot sistematično urejen upravni aparat, pač pa le kot družbeno normo organiziranosti prometne varnosti. Pričakovana ravnanja smo tako ponotranjili, da so postala del nas. Prometna signalizacija je v osnovi razumljiva. Uporabniku daje vtis, da se ne spreminja in je vedno enaka. Kljub temu predstavlja živo materijo, ki se spreminja in nadgrajuje. Ker prometna signalizacija sama zase nima nikakršnega smisla, smo jo v magistrskem delu umestili v kontekst cestne infrastrukture in avtomobilskega prometa. V magistrskem delu smo odgovarjali na dve raziskovalni vprašanji. Zanimalo nas je, kako se je prometna signalizacija razvijala skozi čas in na kakšen način je v posameznem zgodovinskem obdobju nagovarja uporabnika. Za odgovor na prvo vprašanje smo raziskali razvoj prometne signalizacije od njenih (pra)zgodovinskih začetkov do danes. Raziskavo smo aktivneje usmerili v obdobje zadnjih 120 let, saj se je normativno urejanje prometne signalizacije resneje začelo šele konec 19. oziroma v začetku 20. stoletja. Za odgovor na drugo raziskovalno vprašanje, tj. o načinu nagovarjanja prometne signalizacije, smo izvedli terensko raziskavo. Opravili smo video snemanje treh cestnih odsekov v skupni dolžini približno 400 kilometrov. S statistično analizo video posnetkov, z analizo slovenske banke cestnih podatkov ter z analizo zgodovinskega razvoja v smislu oblikovnih, barvnih in drugih dizajnerskih rešitev je raziskava podala večplastne odgovore. Pokazala se je soodvisnost tridimenzionalnega razvoja prometne signalizacije, cestne infrastrukture in avtomobilske industrije. Interpretacija odgovorov na zastavljeni raziskovalni vprašanji kaže na nujnost razlogov za nastanek in organiziranje prometne signalizacije ter je hkrati pokazatelj živosti raziskovanega področja. Magistrsko delo je izvirno, saj literature, ki bi raziskovala zgodovinski razvoj in odnos do uporabnika, ni. Rezultati magistrskega dela so uporabni za vse, ki jih zanima razumevanje prometne signalizacije skozi njeno pojavnost. Prometna signalizacija kot sistem upravljanja prometne varnosti mora uporabniku služiti kot jasen in učinkovit instrument, zato je nujno, da je njena sporočilnost razumljena kot univerzalen jezik.
Ključne besede: prometna signalizacija, prometni znak, vertikalna prometna signalizacija, horizontalna prometna signalizacija, upravljanje prometne varnosti, zgodovina prometne signalizacije
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 1489; Prenosov: 62
Celotno besedilo (12,75 MB)