Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Predmet diplomske naloge so spletna socialna omrežja in njihov vpliv na medosebne odnose mladih. Z nalogo smo želeli ugotoviti, ali mladi poznajo in uporabljajo spletna socialna omrežja, njihove motive za uporabo le-teh, ter kako le-ta vplivajo na njihove medosebne odnose v resničnem svetu. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi, kot so spletna socialna omrežja, računalniško posredovana komunikacija in medosebni odnosi. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo nekaterih dosedanjih ugotovitev raziskav, ki so bile izvedene na področju uporabe interneta med mladimi. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve kvantitativne ter kvalitativne raziskave. Iz opravljenih raziskav smo prišli do zaključka, da se ugotovitve empiričnega dela skladajo z ugotovitvami teoretičnega dela. Ugotovili smo, da mladi zelo dobro poznajo spletna socialna omrežja, saj so skoraj vsi uporabniki spletnih socialnih omrežij, da jih najpogosteje uporabljajo z namenom preganjanja dolgčasa ter ohranjanja že vzpostavljenih medosebnih odnosov v resničnem življenju. Vendar, kljub veliki uporabi spletnih socialnih omrežij, rezultati kvantitativne raziskave kažejo na to, da se današnja mladina še vedno zaveda, da je osebni stik kvalitetnejši in pristnejši, ker omogoča prave in pristne medosebne odnose, kar pa spletna socialna omrežja ne morejo omogočiti. Z opravljeno kvalitativno raziskavo, pa smo prišli do ugotovitve, da spletna socialna omrežja tako pozitivno kot negativno vplivajo na mladostnikove medosebne odnose, odvisno pa je od tega, kako jih posameznik uporablja.
Ključne besede: spletna socialna omrežja, mladi, medosebni odnosi, vpliv
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 12; Prenosov: 1
Celotno besedilo (765,00 KB)

Opis: V zadnjem času je za starše pomembno predvsem kakovostno družinsko življenje. Pri tem imata bistveno vlogo dobra komunikacija in uspešno reševanje konfliktov. Diplomska naloga opredeljuje družino, pogovore, komunikacijo, konflikte in strategije reševanja konfliktov. Kvantitativna in kvalitativna raziskava sta pokazali, da je komunikacija med starši in otroki dobra, da se z mamo in očetom bolje razumejo sinovi kot hčere, da ni razlik v komunikaciji med starši in otroki iz ruralnega ali mestnega okolja, da na komunikacijo z mamo vpliva zaupanje staršem, občutek, da me imajo starši radi in počutje doma. Današnji starši se več pogovarjajo z otroki, vendar menijo, da je pogovorov premalo. V družinah se pogovarjajo o svojih potrebah, željah, o doživljanju in čustvih. Komunikacija je raznovrstna in se razlikuje od družine do družine. Konflikti med starši in otroki se pojavljajo na področju šolanja, socialnih dejavnosti, družinskih odnosov in obveznosti. Načinov za reševanje konfliktov je veliko, eni so uspešni, drugi ne. Starši in otroci večinoma konflikte rešujejo konstruktivno, s sklepanjem kompromisov in pogajanjem. Iz ugotovitev so izpeljani predlogi za uspešno reševanje konfliktnih situacij med starši in otroki v družini.
Ključne besede: družina, komunikacija, pogovori, konflikti, reševanje konfliktov
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 13; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: Okoljska politika je relativno mlado področje politik EU, saj je postala formalno priznana kot pravni red Evropske skupnosti šele po podpisu Enotnega evropskega akta leta 1987. Vendar je tudi eno izmed hitro rastočih področij političnih aktivnosti v Evropski uniji (EU), saj vsebuje več kot 200 zakonodajnih predpisov. Ena od prednostnih nalog okoljske politike EU je ravnanje z odpadki. Odpadki so eden izmed bistvenih problemov modernih družb. V EU vsako leto ustvarimo približno 3,5 tone trdnih odpadkov na vsakega državljana. Težišče politike EU je na preprečevanje nastajanja odpadkov, reciklaži in ponovni uporabi, boljših pogojih odstranjevanja in uredbah o prevozih odpadkov. Evropski policy proces sestavljajo subnacionalna, nacionalna in nadnacionalna raven, posledica tega pa je veliko število akterjev, ki so na takšen ali drugačen način vključeni v oblikovanje in implementacijo skupnih evropskih okoljskih politik. Kljub pomenu celotnega prepleta ostajajo nacionalne države najpomembnejši akterji, saj igrajo v celotnem policy procesu osrednjo vlogo. Poleg nacionalne ravni igra pomembno vlogo tudi raven EU. Njen največji pomen je v fazi oblikovanja okoljskih politik. Lokalni oziroma subnacionalni akterji imajo v procesu oblikovanja politik različne vloge, ki so odvisne od položaja in moči lokalnih skupnosti v posameznih ureditvah držav članic. V vsakem primeru je položaj lokalnih skupnosti pomemben v procesu implementacije, saj se mnoge okoljske politike v končni fazi izvajajo na lokalni ravni in na tej ravni tudi povzročajo največ stroškov. Pomemben akter sodelovanja na področju okolja so tudi nevladne organizacija (NVO), saj gre za interesno povezane posameznike, ki se zavedajo svoje družbene odgovornosti. Predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij si že dalj časa prizadevajo za »pravico do participacije«, kar pa je eden temeljnih problemov, saj NVO sicer sodelujejo s Komisijo pri oblikovanju političnih smernic, nimajo pa pravne moči, da bi lahko same oblikovale predloge in jih poslale v parlamentarno obravnavo.
Ključne besede: okoljska politika, ravnanje z odpadki, akterij, nevladne organizacije
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 6; Prenosov: 1
Celotno besedilo (994,83 KB)

Opis: Diplomsko delo zajema najprej teoretična izhodišča s kratko predstavitvijo podjetništva kot procesa ustvarjanja dobička, ki se povečuje z ustvarjanjem posameznikov, ki prevzemajo vsa tveganja. V nalogi so podana temeljna načela podjetništva v Sloveniji, podjetništvo v svetu in v Evropski uniji, s poudarkom na ženskem podjetništvu in dejanskemu stanju na tem področju. Navedena dejstva so podkrepljena z izkušnjami podjetnic, ki nam predstavijo žensko podjetništvo iz osebne izkušnje, z delovanjem v lokalnem okolju. V nalogi smo ugotovili vzroke, dejavnike, ki vplivajo na (ne)odločitev žensk za podjetniško pot. Na svetu je sicer več kot polovica žensk, vendar je kljub temu njihovo zastopstvo v podjetništvu še vedno dokaj skromno. Neizkoriščen podjetniški potencial predstavljajo tudi Slovenke. Po deležu podjetnic Slovenija sodi med države EU z najmanj podjetnicami, in čeprav je pred leti slovensko žensko podjetništvo vodilo vsaj med balkanskimi državami, so jo zdaj skoraj vse že prehitele. Tiste, ki pa se vendarle odločajo za podjetniško pot, izbirajo predvsem "ženske" dejavnosti, kot je na primer frizerska, kozmetična, računovodska. Primarne podatke za lastno empirično raziskavo smo zbrali s pomočjo fokusne skupine, in sicer podjetnic iz lokalnega okolja (občina Brežice). Cilj izvedene kvalitativne empirične raziskave je bil, da na podlagi pridobljenih rezultatov potrdi ali pa zavrže zastavljeno hipotezo po kateri bosta pomanjkanje samozavesti in prevladujoči model ženske v slovenski družbi ključna zaviralna razloga za vstop žensk v podjetništvo. Pridobljene podatke smo analizirali in ustrezno interpretirali. Delo se zaključi s sklepnimi misli o ženskem podjetništvu pri nas in njegovih perspektivah v bližnji prihodnosti.
Ključne besede: podjetništvo, žensko podjetništvo, podjetnice, poslovanje, dejavnost, razlogi, ovire, lokalni nivo
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 8; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Diplomska naloga se nanaša na vprašanje v kolikšni meri, če sploh, lahko dobro zastavljen projekt Evropskega socialnega sklada (ESS) za Rome dvigne njihov socialni in kulturni kapital z izvajanjem različnih aktivnosti (predvsem učne pomoči) za romske otroke in mladino. Stereotipno razmišljanje o Romih v Sloveniji je takšno, da so Romi neizobražena skupnost in po večini brezposelni. Zaradi tovrstnega razmišljanja tudi domneva, da bi naj romski učenci v šoli imeli veliko težav z osvajanjem učne snovi. Ne glede na stereotipe je romska kultura zelo razširjena in znana, tako v Sloveniji, kakor po svetu. Podrobneje sem raziskal do sedaj edina tovrstna projekta na področju izobraževanja za Rome v Sloveniji in sicer projekt romskih pomočnikov (UVRVI I.) in Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti. V kolikšni meri v tako velikih projektih sodelujejo romske organizacije? Kako v takem primeru sestaviti tim ljudi (Romov) in finančni načrt organizacije za uspešno izvajanje ključne aktivnosti – učno pomoč učencem Romom? Na to temo v Sloveniji še ni bilo veliko napisanega, o uspešnosti rezultatov pa lahko govorimo samo, če tovrstni projekti potekajo vsaj nekaj let. V Sloveniji sta dosedanja ESS projekta za Rome na področju izobraževanja bila v večinski meri zastavljena kot izvajanje učne pomoči romskim učencem. Izvajale pa so se tudi aktivnosti za mladino in starše za bolj uspešnejše vključevanje v otrokov izobraževalni proces in samo družbo. Opravil sem tudi terensko delo intervjujev s starši romskih otrok, ki so bili nekaj let vključeni v učno pomoč v omenjenih projektih in s starši, ki svojih otrok niso vključili v aktivnosti omenjenih projektov. Na podlagi analize intervjujev bomo dobili odgovor na vprašanje ali so tovrstne aktivnosti res ključnega pomena pri dvigu otrokovega učnega uspeha in posledično boljše izobrazbe ter zaposlitve.
Ključne besede: Romi, ESS projekti, učna pomoč, učni uspeh, socialni kapital Romov, kulturni kapital Romov
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 6; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,41 MB)