Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

81 - 90 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
81.
Odškodnina, ki jo mora država poravnati posamezniku zaradi neupravičeno odvzete prostosti
Maša Tomažič, 2020

Opis: Včasih se zgodi, da je osebi odvzeta prostost, a se kasneje izkaže, da je bila prostost odvzeta neupravičeno. Zmotno je prepričanje, da je odvzem prostosti protipraven samo, kadar govorimo o neupravičeni obsodbi in o neupravičenem prestajanju zaporne kazni. Odvzem prostosti je lahko protipraven že bistveno prej % ko policija odredi pridržanje, v primeru pripora ali hišnega pripora. Oškodovani lahko na temelju neupravičeno odvzete prostosti zahteva odškodnino. Zahtevek oškodovanega se vloži proti državi, saj država objektivno odgovarja za delovanje svojih organov. Odškodninska odgovornost je odgovornost odgovorne osebe, da povrne škodo, ki je zaradi njenega ravnanja nastala oškodovancu. Oškodovančev zahtevek se imenuje odškodninski zahtevek. Odškodninsko pravo je del obligacijskega prava in skupaj s tem del široke družine civilnega prava, odškodninski zahtevek pa se rešuje v okviru pravdnega postopka. Da bo odškodnina na koncu izplačana, morajo biti izpolnjene štiri predpostavke: nedopustno ravnanje, nedopustna škoda, vzročna zveza in odgovornost. Glede na področje, v katerega odškodninsko pravo umeščamo, je eden izmed temeljnih virov, ki ga v primeru odškodninskih zahtevkov uporabljamo, Obligacijski zakonik; poleg tega pravice posameznikov med kazenskimi postopki najdemo tudi v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) ter v Kazenskem zakoniku (KZ1). Nikakor pa ne smemo pozabiti na temeljni pravni vir, v katerem so naštete in opisane temeljne človekove pravice % Ustavo Republike Slovenije.
Ključne besede: odškodnina za neupravičeno odvzeto prostost, odškodnina, neupravičeno odvzeta prostost, neupravičen zapor, neupravičena obsodba
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 98; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (268,15 KB)

82.
Predstavitev in analiza sodbe US RS v zadevi "Titova cesta"
Neža Špenko, 2020

Opis: V diplomskem delu je obravnavana in predstavljena sodba Ustavnega sodišča v zadevi %Titova cesta%. Sprva je na konkretnih primerih analiziran komunistični režim kot eden od totalitarnih režimov, v katerem so se množično kršile človekove pravice in temeljne svoboščine, katerih osrednje mesto zavzema človekovo dostojanstvo. Med drugimi je predstavljen tudi vpogled v dogodke, ki jih je doživela pobudnica, katere pravni interes je bil s strani sodišča spoznan in na tej podlagi se je začel postopek. Pregledan je mednarodni pogled na spoštovanje človekovega dostojanstva kot pravno-etičnega temelja. Sledi ugotavljanje nezdružljivosti komunističnega režima z evropskimi standardi na splošno in nato še z demokratično pravno državo preko ustavnosodne presoje Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Pregled postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti pred Ustavnim sodišče RS v zadevi %Titova cesta% se začne z analizo odloka Mestne občine Ljubljana, s katerim so se nekatere ceste in ulice preimenovale v Titovo cesto. Sledi dejanski pregled postopka in analiza sodbe, ki temelji na obrazložitvi Ustavnega sodišča, s poudarki na simbolnem pomenu Josipa Broza Tita kot vodje komunističnega režima. Pred zaključkom so predstavljena še ločena mnenja ustavnih sodnikov, ki so v predmetni sodbi odločali, s poudarki, ki prikazujejo raznolikost med njimi.
Ključne besede: Ustavno sodišče Republike Slovenije, "Titova cesta", Josip Broz Tito, človekovo dostojanstvo, simbolni pomen
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (787,37 KB)

83.
Mednarodno okoljsko pravni vidiki problema prenaseljenosti
Maja Matičič, 2020

Opis: Svetovno okolje se vedno hitreje spreminja % gozdovi izginjajo, gladina morja se dviga, ledeniki se topijo, zrak in voda pa postajata vedno bolj onesnažena. Vendar pa se okolje ne spreminja le samo od sebe. Velik del krivde za okoljsko problematiko nosimo ljudje, in sicer že zaradi števila, ki nas danes živi na svetu. Trenutno nas je že skoraj 7,8 milijarde, to število pa kljub upadanju stopnje rodnosti vztrajno narašča. Tako stanje ne omogoča več trajnostnega obnavljanja okolja % prenaseljenost pa tudi same potrošne navade ljudi so namreč dejavniki, ki škodujejo zdravemu okolju. Namen tega diplomskega dela je bilo v prvem delu vzpostaviti povezavo med prenaseljenostjo in okoljskimi izzivi ter v drugem delu raziskati, kakšne so možnosti reševanja problematike. To je bilo storjeno preko analize svetovnega prebivalstva in raziskav številnih mednarodnih organizacij. Ugotovila sem, da je število prebivalstva zares dejavnik, ki negativno vpliva na okolje, ter da se kljub vedno glasnejšemu opozarjanju s strani okoljevarstvenikov na negativen vpliv prenaseljenosti zakonodajalci zaradi strahu pred pretiranimi ukrepi in poseganjem v posameznikove človekove pravice, reševanju vprašanja izogibajo. Mednarodne organizacije sicer opozarjajo na težave in poskušajo reševati problematiko, vendar pa so pri tem omejene na suverene odločitve držav, človekove pravice in podobno. Direktnih hitrih rešitev torej ni % na vseh ljudeh je družbena obveznost, da poskrbimo za to, da se o prenaseljenosti začne bolj resno govoriti in opozarjati na okoljske posledice, ki jih ljudje povzročamo s prekomernim razmnoževanjem in prekomerno potrošnjo dobrin.
Ključne besede: okoljsko pravo, prenaseljenost, populacijska politika, mednarodno pravo, demografske spremembe
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 103; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

84.
Rejništvo - primerjava med ZZZDR in Družinskim zakonikom
Eva Lebar, 2020

Opis: Rejništvo je ena od oblik, s katerimi se nadomešča starševska skrb. Je posebna oblika varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši. Rejništvo spada v področje družinskega prava in do leta 2017 je področje urejal Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, a ker je bil ta že zastarel, je bil leta 2017 sprejet nov Družinski zakonik, ki se je v polnem obsegu začel uporabljati aprila 2019. Družinski zakonik, na področju rejništva uvaja pomembne spremembe. Največja sprememba, ki je bila uvedena, je bil prenos odločevalske funkcije iz centrov za socialno delo na sodišča. Zato se je v veliki meri tudi spremenila funkcija Centrov za socialno delo. Pomembna novost, ki je bila uvedena z novim zakonikom, je ukinitev možnosti oddaje otroka v rejništvo po starših in tako je ukrep namestitve v rejništvo, možen samo kot ukrep države. Družinski zakonik prav tako uvaja omejitev trajanja ukrepov odvzema otroka na tri leta. Še vedno, kljub novi zakonodaji, na področju družinskega prava in rejništva pa temeljno vodilo ostaja enako % korist otroka ter ureditev razmer v biološki družini.
Ključne besede: rejništvo, Družinski zakonik, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, center za socialno delo, sodišče
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 85; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (404,28 KB)

85.
Neposlovna odškodninska odgovornost
Aljoša Kovač, 2020

Opis: Obligacijsko razmerje je pravno razmerje med upnikom in dolžnikom. Dolžnik je v določenem obligacijskem razmerju zavezan opraviti izpolnitveno ravnanje, upnik pa je le-to upravičen zahtevati. Odškodninsko razmerje je prav tako obligacijsko razmerje, kjer imamo oškodovanca (upnika), ki mu je nastala pravno priznana škoda in povzročitelja (dolžnika), ki je škodo povzročil. Tako je povzročitelj zavezan povrniti škodo (opraviti izpolnitveno ravnanje) oškodovancu. Da lahko govorimo o odškodninski obveznosti povzročitelja škode, pa se morajo steči še določena pravna dejstva, ki jih imenujemo predpostavke odškodninske odgovornosti. Odškodninska odgovornost se, kljub nasprotovanju nekaterih teoretikov, deli na poslovno in neposlovno odškodninsko odgovornost. Za poslovno odškodninsko odgovornost je značilno, da sta oškodovanec in povzročitelj škode pred škodnim dogodkom v pravno poslovnem razmerju, protipravnost pa se kaže kot kršitev pogodbenega določila. Pri neposlovni odškodninski odgovornosti pa stranki nista v pravnem razmerju. Neposlovna odškodninska odgovornost se deli na subjektivno, oziroma krivdno odškodninsko odgovornost, in na odgovornost ne glede na krivdo, oziroma objektivno odškodninsko odgovornost. Razlikujeta po predpostavkah, v dokazovanju le-teh in nenazadnje v njihovi pojavni obliki. V diplomskem delu bom v uvodu predstavil odškodninsko odgovornost nasploh, njene funkcije in njen zgodovinski razvoj. V nadaljevanju se bom posvetil neposlovni odškodninski odgovornosti, kjer bom iskal razlike med subjektivno in objektivno odškodninsko odgovornostjo, posebno pozornost pa bom namenil njihovim predpostavkam, saj bom poskušal najti razlike v njihovem dokazovanju in njihovi pojavni obliki.
Ključne besede: odškodninsko pravo, odškodninska odgovornost, neposlovna odškodninska odgovornos, predpostavke neposlovne odškodninske odgovornosti
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (710,34 KB)

86.
Oglaševanje na področju tržnega prava
Aleksandar Janković, 2020

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali oglaševanje na področju tržnega prava. Najprej smo opredelili pojem tržnega prava, ki nam je služil kot okvir za nadaljnjo obravnavo komuniciranja. Kot obliko komuniciranja smo nato opredelili oglaševanje, njegovo zgodovino ter sredstva, skozi katera se oglaševanje udejstvuje. Po podrobni analizi oglaševanja smo prešli na obravnavo njegove pravne regulacije. Pregledu slovenske in evropske zakonodaje je sledila obravnava samoregulative oglaševanja s strani Slovenske oglaševalske zbornice in Slovenskega oglaševalskega kodeksa. Končni del naloge zajema ključne nedovoljene oblike oglaševanja, s katerimi smo kot posamezniki neprestano obkroženi. Pri pisanju diplomske naloge smo pretežno uporabili deskriptivno metodo. Med pisanjem smo prav tako uporabili metodo zgodovinske razlage, s katero smo predstavili zgodovinski pregled oglaševanja, metodo kompilacije skupaj z analitično in sintetično metodo, s katerimi smo obravnavali dela drugih avtorjev. Diplomsko nalogo smo razčlenili na posamezne zaključene dele, ki smo jih nato združili in predstavili kot celoto. Namen diplomske naloge je predstaviti pojem tržnega prava v odnosu do oglaševanja ter ostale relevantne zakonske določbe in področja urejanja. Cilj diplomske naloge je ustrezno predstaviti pravna področja, ki tvorijo celoto tržnega prava in vanjo umestiti oglaševanje v okviru veljavne pravne ureditve. Zaradi prenasičenosti konkurence na trgu so oglaševalci primorani poseči po spornih oblikah oglaševanja. Postavljeni so pod pritisk trga, ki jih v sili v uporabo neetičnih in nemoralnih oglaševalskih oblik. Zaradi neprestanega nastanka novih iznajdljivih oblik oglaševanja je pravna ureditev, ki bi lahko sledila hitrim spremembam, nemogoča.
Ključne besede: oglaševanje, tržno pravo, pravica do svobode izražanja, komuniciranje, nedostojno oglaševanje
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 106; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (668,18 KB)

87.
Pravne specifike športnega prava
Maruša Izlakar, 2020

Opis: Športno pravo je pravno področje, ki je v Evropi še v fazi razvoja, medtem ko je v ZDA že izoblikovano. Je podkategorija prava, ki je sestavljena iz preostalih pravnih področij, kot so delovno, obligacijsko, konkurenčno, pogodbeno, protimonopolno pravo itd. V Evropi se je njegov razvoj pričel z zadevo Bosman, ki se je navezovala na prost pretok delovne sile in izoblikovanje primernega prestopnega sistema, medtem ko v ZDA to nadomešča %draft%. Pri vključevanju mladih v profesionalni šport je med Evropo in ZDA precej razlik, saj imajo v ZDA ta prestop oblikovan zelo dovršeno. V sklopu protimonopolnega in konkurenčnega prava v povezavi s športnim pravom se srečamo s pravicami do predvajanja televizijskih prenosov. Pri tem se pojavi še antidoping, ki ga na območju Evrope in ZDA obravnava več različnih organizacij, katerih skupni cilj je preprečiti doping in istočasno ne posegati v ustavne pravice športnikov. Področje športnega prava pa se sooča tudi z diskriminacijo, ki se med Evropo in ZDA razlikuje predvsem po vrsti diskriminacije. Glede na to, da je evropsko pravo še v fazi razvoja, ima odprtih še veliko možnosti za svoje dokončno oblikovanje.
Ključne besede: športno pravo, specifike, Evropska unija, Združene države Amerike
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 89; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (420,63 KB)

88.
Strah kot nepremoženjska škoda
Neja Intihar, 2020

Opis: V diplomskem delu je predstavljen institut strahu kot oblika pravno priznane nepremoženjske škode. Strah je močna negativna čustvena reakcija na določeno zunanjo nevarnost. Pravo strah definira kot afekt oziroma kratkotrajno in intenzivno čustveno stanje, ki ga spremljajo različni pojavi. Deli ga na primarni in sekundarni strah. Primarni strah se pojavi ob telesni poškodbi, kadar je človekova celovitost ogrožena, medtem ko sekundarni strah izvira iz telesne ali duševne poškodbe, kar pomeni, če telesne ali duševne poškodbe ni, tudi ni sekundarnega strahu. Njegova vsebina je načeloma strah pred izidom zdravljenja, pred bolečinami med zdravljenjem itd. Pomembno je tudi vprašanje, kako pravo obravnava pravico do odškodnine posrednih oškodovancev. Če okoliščine primera, zlasti stopnja in trajanje strahu, to opravičujejo, je oškodovanec upravičen tudi do pravične denarne odškodnine za strah, katere pravica izhaja iz 179. člena Obligacijskega zakonika. Pojem pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je pravni standard. Tehtanje, kateri znesek ustreza pravični denarni odškodnini v konkretnem primeru, je opredelitev tega pravnega standarda. Tisti, ki o tem odloča, pravzaprav ustvarja pravo za konkreten primer. Na takšen način je omogočena kar največja individualizacija prava, saj vsebina pravnega standarda ni vsebovana v pravni normi, temveč se oblikuje v vsakem obravnavanem primeru posebej. Z denarno odškodnino naj bi se posamezniku zagotovilo zadoščenje (satisfakcija), ki ustreza teži in obsegu pretrpljene škode.
Ključne besede: strah, nepremoženjska škoda, primarni strah, sekundarni strah, pravična denarna odškodnina za strah
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 106; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (741,44 KB)

89.
Informacijska zasebnost po škandalu Cambridge Analytica
Nina Benčič, 2020

Opis: Dandanes na družbenih omrežjih bogatimo svoje socialno življenje in hkrati spremljamo novice in oglase. Oglaševanje produktov in storitev na teh omrežjih s strani raznih podjetij je eden najbolj ekonomičnih in učinkovitih načinov komuniciranja s strankami. Zaradi navedenih prednosti je tovrstno oglaševanje privlačno tudi za politične kampanje. To lahko pripomore k temu, da se več ljudi udeleži volitev, hkrati pa lahko v nekaterih primerih povzroči škodne posledice. Možnosti profiliranja, ciljnega oglaševanja in ustvarjanja lažnih novic oziroma dezinformacij načenjajo informacijsko zasebnost posameznikov, vse skupaj pa vpliva na načelo demokratičnosti. Namen magistrskega dela je predstaviti spremembe, ki so nastale v povezavi z informacijsko zasebnostjo po škandalu Cambridge Analytica iz leta 2018. Istega leta je začela veljati Splošna uredba o varstvu podatkov, znana pod kratico GDPR, ki je prinesla nekatere nove in preoblikovala stare pravne mehanizme za varstvo osebnih podatkov. Pravna sredstva, ki so jih imeli oškodovanci na voljo v času razglasitve škandala, so bila bolj omejena in kršitve mileje sankcionirane, kot so sedaj. Visoke denarne kazni, ki jih določa GDPR, zagotavljajo odvračalni učinek. Poleg tega je sedaj več ljudi seznanjenih s svojimi pravicami in pravnim varstvom, ki jim je na voljo v primeru kršitev.
Ključne besede: informacijska zasebnost, Cambridge Analytica, Facebook, dezinformacije, načelo demokratičnosti
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 97; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (993,10 KB)

90.
Analiza nekaterih bolj odmevnih zahtevkov Slovencev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice
Severina Železnik, 2020

Opis: Naloga obravnava položaj Republike Slovenije in njenih sodnih organov v očeh Evropskega sodišča za človekove pravice. Skozi nekatere najodmevnejše primere, ki so bili zoper Slovenijo vloženi pred Sodiščem, želi predstaviti pomanjkljivosti sodne prakse v Sloveniji, zaradi katerih so sledile obsodilne sodbe ESČP. Tako s statističnimi metodami kot z metodo kompilacije literature, ki se je s to tematiko poglobljeno ukvarjala, smo preverjali, katere so bile tiste kršitve, ki so jih tožniki Sloveniji najpogosteje očitali, zanimalo nas je tudi, ali je šlo v večini primerov zgolj za eno kršitev ali več, nazadnje pa nas je zanimalo še, ali ima sodna praksa ESČP precedenčni vpliv na odločitve slovenskih sodnih organov. Ker se je ob koncu proučevanja izkazalo, da se število vloženih pritožb na ESČP zoper Republiko Slovenijo skozi leta zmanjšuje, lahko ugotovimo, da gre Slovenija s svojimi izboljšavami v sodnem sistemu v pravo smer, saj se vedno bolj zaveda pomembnosti poznavanja in upoštevanja določil EKČP. Prav tako se sodbe slovenskih sodišč vedno pogosteje navezujejo na sodno prakso ESČP, kar brez dvoma izboljšuje trenutno precej slab položaj Slovenije znotraj Sveta Evrope.
Ključne besede: človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Svet Evrope, Evropsko sodišče za človekove pravice
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 139; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (623,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh