Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Namen: Namen tega diplomskega dela je bil pregledati literaturo in rezultate o preprečevanju ventilatorske pljučnice z odprto oziroma zaprto endotrahealno sukcijo. Metode: Z metodo povzemanja (kompilacije) smo predstavili izsledke literature, z metodo klasifikacije smo podali različne definicije področja uporabe zaprte ali odprte endotrahealne sukcije za preprečevanje ventilatorske pljučnice, z metodo komparacije pa smo primerjali različna mnenja, rezultate in spoznanja avtorjev na tem področju. Rezultati: Poiskali smo 614 člankov v podatkovnih bazah ScienceDirect, PubMed in CINAHL. Od tega smo s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev in PRISMA sistema izključili neustrezne članke ter duplikate. V končni pregled smo vključili 7 člankov, ki so ustrezali vsem pogojem. Razprava: Ventilatorsko povzročena pljučnica (VAP) se pojavi pri pacientih, ki so na mehanski ventilaciji. Endotrahelna sukcija je ena izmed najbolj pomembnih intervencij, ki jih izvajajo medicinske sestre, saj z njo pripomorejo k čiščenju dihalnih poti in preprečujejo dodatne bakterije v dihalih. Vseh sedem raziskav je potrdilo teorijo o tem, da je endotrahealna sukcija definitivno pripomoček za preprečevanje VAP. Štiri od sedmih raziskav podpirajo in prikazujejo rezultate, da je zaprti način aspiracije priporočljivejši in z več prednostmi v primerjavi z odprtim sistemom, saj preprečuje desaturacijo, kontinuirano mehansko ventilacijo, minimalno odprto pot za bakterije in celo zniževanje stroškov; 75 % teh raziskav pa potrjuje teorijo, da je zaprti sistem sukcije uspešnejši pri preprečevanju VAP. Tri od vseh sedmih raziskav pa niso našle povezave pri preprečevanju VAP med primerjanjem odprte in zaprte aspiracije.
Ključne besede: ventilatorsko povzročena pljučnica, medicinska sestra, endotrahealna sukcija
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2025; Ogledov: 11; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,56 MB)

Opis: Uvod: V stroki zdravstvene nege zaradi preobremenjenosti in težjih delovnih pogojev prihaja do vse več konfliktov in izgorelosti medicinskih sester. Supervizija se ponuja kot možna rešitev in pomoč medicinskim sestram. V tujini se vedno bolj vključuje v stroke zdravstvene nege in pomaga medicinskim sestram, da pridobijo motivacijo, da delo opravijo bolj kakovostno, ter da je njihovo profesionalno življenje čim manj stresno. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela za teoretični del. Raziskovalni del je potekal po kvantitavni metodi deli, uporabljen instrument je bil anketni vprašalnik z 20 vprašanji. Z njim smo v domu upokojencev Poljčane in enoti Slovenska Bistrica želeli izvedeti poznavanje supervizije in njihovo mnenje o uporabi te v praksi pri strokovnjakih zdravstvene nege (bolničarji, srednje medicinske sestre in diplomirane medicinske sestre). Vzorčenje smo izvedli v septembru 2024, podatke smo obdelali s pomočjo Microsoft Excel in programa SPSS. Rezultati: Na podlagi hipotez smo ugotovili, da se anketirani, ki so straješi do 50 let, ne strinjajo, da bi z redno supervizijo bila komunikacija boljša med nadrejenim in podrejenim (29 %). Potrdili smo hipotezo, da anketirani z delovno dobo 6–15 let menijo, da bi bilo supervizijo treba uvesti v zdravstveno nego (78 %). Ugotovili smo, da se bolničarji v večini ne strinjajo, da bi supervizija razbremenila zdravstvenega delavca (36 %). Diskusija in zaključek: Ker je problem stresa in konflikta v zdravstveni negi prevelik, je zato treba nekaj storiti. Supervizija se kaže kot nekaj dobrega in potrebnega, da se delavce razbremeni ter jim da več motivacije pri delu.
Ključne besede: supervizije, zdravstvena nega, diplomirana medicinska sestra, razbremenitev
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2025; Ogledov: 9; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,97 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Anksiozne motnje so najpogostejše duševne motnje. Na voljo so različni pristopi reševanja anksioznih motenj, kot so psihofarmakologija, kognitivno-vedenjska terapija in komplementarno zdravljenje. Zaradi stigmatizacije in strahu je ključnega pomena ozaveščanje in podpora posameznika glede obstoječih možnostih učinkovitega preprečevanja in zdravljenja anksioznih motenj. Metodologija: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno in deskriptivno metodo raziskovanja, teoretični del temelji na opisovanju, povzemanju in primerjanju, v empiričnem delu je bila uporabljena metoda anketiranja, analize in deskriptivne statistike. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletni anketni vprašalnik 1KA s 16 vprašanji, oblikovan in zasnovan za potrebe raziskave. V raziskavo je bilo vključenih 50 naključnih, rednih in izrednih študentov različnih študijskih programov v Sloveniji. Vzorec v raziskavi je neslučajnostni in namenski. Rezultati: Postavili smo štiri hipoteze povezane z anksioznostjo, od katerih smo tri potrdili in eno zavrnili. Z raziskavo smo ugotovili, da anksioznost med študenti obstaja še v večji meri, kot kažejo svetovne študije. Z raziskavo smo ugotovili in potrdili, da se anksioznost pogosteje pojavlja pri osebah ženskega spola, ter da študentje za lajšanje simptomov anksioznosti uporabljajo komplementarne metode (pogovor, športna aktivnost, sprostitvene tehnike. Razprava: Raziskave drugih in tudi naše raziskave kažejo na potrebo po dolgoročnem spremljanju duševnih motenj pri študentih, kar bi omogočilo zgodnje odkrivanje tistih, ki potrebujejo zdravstveno pomoč. Pomembno je ozaveščanje študentov o pristopih reševanja anksioznih motenj. Veliko pristopov za lajšanje anksioznih motenj ni zahtevnih, vendar nič ne koristijo, če jih ne poznamo oziroma se bolezni sramujemo oziroma si je ne priznamo.
Ključne besede: anksiozne motnje, duševne motnje, izobraževanje, študent
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 20; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,00 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Akademska izgorelost je specifična oblika izgorelosti, o kateri se veliko ne govori. Potrebno jo je predvideti, čimprej zaznati njene simptome ter jo poskušati čimprej zajeziti. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 100 študentov zdravstvene nege iz vse Slovenije. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo Microsoft Excela. Rezultati: Največ anketiranih (36 %) prihaja iz Pomurske statistične regije, 74 % anketiranih poleg študija opravlja redno ali študentsko delo. Ugotavljamo, da obremenjenost s študijem občuti 53 % anketiranih, pri čemer jim največjo obremenitev predstavlja učenje za izpit. Izgorelost je v času študija vsaj enkrat občutilo 65 % anketiranih, 38 % pa je občutenje izgorelosti ocenilo na nivoju srednje stopnje. Največ anketiranih je izgorelost občutilo v prvem letniku študija, v padajočem vrstnem redu v drugem in tretjem letniku. Kot najpogostejši vzrok izgorelosti anektirani ocenjujejo preobremenjenost s študijem, sledita prevelik obseg dela ter usklajevanje vseh življenjskih obveznosti, izmed študijskih obveznosti pa učenje za izpite ter število študijskih predmetov. Kot najpogostejši znak izgorelosti so anketirani ocenili izgubo motivacije, kateri sledi čustvena izčrpanost in nespečnost. Za preprečevanje izgorelosti se anketirani največkrat poslužujejo počitka, poslušanja glasbe, preživljanja časa z družino, časa za počitnice idr. Razprava: Študij je življenjska prelomnica s pozitivnimi in negativnimi razsežnostmi. Ker je delovno okolje zdravstvene nege tako fizično kot psihično obremenjujoče in je kot takšno dejavnik tveganja izgorelosti, je potrebno o tem študente izobraziti že zelo zgodaj v izogib občutenju akademske in poklicne izgorelosti.
Ključne besede: stres, izgorelost, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 23; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: Uvod: Žolčni kamni sodijo med najpogostejše bolezni trebušnih organov, saj njihova pojavnost narašča s starostjo. Statistični podatki kažejo, da so žolčni kamni pri ženskah dvakrat pogostejši kot pri moških. Po 50. letu starosti naj bi jih imela vsaka peta ženska in vsak deseti moški. Ozaveščenost ljudi o zdravem življenjskem slogu bistveno prispeva k zmanjšanju tveganja za nastanek žolčnih kamnov. Veliko vlogo pri tem imajo medicinske sestre. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Razvili smo strukturiran anketni vprašalnik, katerega namen je bil raziskati poznavanje tveganj za nastanek in zdravljenje žolčnih kamnov med splošno populacijo. Anketa je bila izvedena na slučajnostnem vzorcu; dobljene podatke smo obdelali s programsko verzijo SPSS. Anketo smo izvedli preko spletne platforme 1KA. Rezultati: Hipoteze lahko na podlagi ankete potrdimo, saj anketiranci dobro poznajo dejavnike tveganja, kjer so najbolj izpostavili genetiko (70 %) in debelost (67 %). Več kot polovica anketirancev pozna oba načina zdravljenja žolčnih kamnov, 51 % se jih je odločilo za zdravljenje na konzervativni in operativni način. 94 % anketirancev meni, da bi bilo potrebno več splošnih informacij o žolčnih kamnih, kot so dejavniki tveganja, simptomi in zdravljenje. Glede na našo raziskovalno vprašanje lahko trdimo, da anketiranci poznajo dejavnike tveganja in simptome žolčnih kamnov. Zaključek: Spoznanje, da so žolčni kamni danes velik problem in so vse bolj pogosti, bi drugačen pristop zdravstvenih strokovnjakov do njih lahko to spremenil. Že več splošnih informacij, kot so dejavniki tveganja, simptomi in zdrav način življenja, bi lahko krepko zmanjšalo število žolčnih kamnov.
Ključne besede: žolčni kamni, dejavniki tveganja, simptomi, zdravljenje, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 23; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,90 MB)