1. Model stanovanjske oskrbe pripadnikov romske skupnosti : doktorska disertacijaAndrej Sluga, 2026, doktorska disertacija Opis: Romi so ena največjih etničnih manjšin v Evropi, v Sloveniji pa tvorijo heterogeno skupnost, katere pripadniki večinoma živijo v romskih naseljih, ki so specifičen prostorski in družbeni pojav. Doktorska disertacija obravnava vprašanje stanovanjske oskrbe romske skupnosti v Sloveniji ter se osredotoča na preplet pravnih, institucionalnih, demografskih, prostorskih in socialnih vidikov, ki so ključni za dolgoročno reševanje bivanjskih potreb te skupnosti. Namen disertacije je proučiti dinamiko razvoja in rasti romskih naselij ter razviti normativno, empirično in socialno utemeljen model stanovanjske oskrbe, ki presega zgolj formalno legalizacijo romskih naselij ter vključuje individualizirane in trajnostne bivanjske rešitve. V teoretičnem delu so analizirani domači in mednarodnopravni viri, sodna praksa ter znanstvena literatura, pri čemer so posebej obravnavana vprašanja pravice do primernega bivališča in pomena javne, zlasti socialne infrastrukture. Empirični del temelji na analizi dolgoletnih aktivnosti Mestne občine Krško, vezanih na legalizacijo romskih naselij, predvsem naselja Kerinov Grm, na kvantitativni analizi demografskih kazalnikov ter na analizi anket, izvedenih med prebivalci romskih naselij in občinami, v katerih živijo pripadniki romske skupnosti. Na podlagi demografskih kazalnikov sta bila oblikovana modela projekcij, ki kažeta izrazito demografsko rast in posledično bistveno povečano potrebo po novih stanovanjskih enotah. Ta bo v bližnji prihodnosti presegla prostorske in funkcionalne zmogljivosti obravnavanega naselja. Predlagani model stanovanjske oskrbe vključuje analizirane demografske in finančne predpostavke, bivanjske preference prebivalcev ter pravne podlage. Hkrati opozarja na pomen dolgoročne stabilnosti državnih virov in dosledne državne politike do lokalnih skupnosti z romsko populacijo, ob hkratnem oblikovanju jasnih ter dejansko izvrševanih pravnih podlag. Predstavljene so tudi omejitve širitve obstoječih naselij, zapletenost umeščanja novih ter tveganja nekritične razselitve, kar poudarja potrebo po celovitem, interdisciplinarnem in medinstitucionalnem pristopu. Disertacija prispeva k znanosti z oblikovanjem metodološko in empirično utemeljenega modela ter smernic za oblikovanje politik na področju urejanja romskih naselij, ki bodo omogočile integracijo te v vseh pogledih marginalizirane skupnosti.
Ključne besede: Romi, romska skupnost, romska naselja, demografija, rodnost, rast prebivalstva, legalizacija, stanovanjska oskrba
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2026; Ogledov: 16; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (7,44 MB) |
2. Kriza na Bližnjem vzhodu : pravno, humanitarno in politično vprašanje izraelsko-palestinskega konflikta v 21. stoletjuAlmedina Sinanović, 2026, diplomsko delo Opis: Izraelsko-palestinski konflikt je dolgotrajna politična, humanitarna in zgodovinska kriza. Čeprav se dogaja le na območju Palestine in Izraela, ta problem vpliva na celoten svet. Zaradi nerešenega problema tj. vprašanja ozemlja držav že od druge svetovne vojne prihaja do pravnopolitičnih nestabilnosti med drugimi državami. Glavni problem je predvsem izvajanje vojaških operaciji, ki bi jih bilo možno opredeliti kot kršitve mednarodnega humanitarnega prava (zlasti glede zaščite civilistov). Posebno vprašljiva so ravnanja med vojaškimi cilji in civilnim prebivalstvom, saj vzbujajo dvom o načelu sorazmernosti. Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem in Gaza so ozemlja, ki jih je Izrael zasedel med vojno leta 1967. Izraelska prisotnost na Zahodnem bregu, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, velja po mednarodnem pravu za vojaško okupacijo. Mednarodne institucije so sprejele več stališč in ukrepov glede konflikta. Med najpomembnejšimi je svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča iz leta 2004, ki je razglasilo gradnjo izraelskega zidu na okupiranem ozemlju za kršitev mednarodnega prava, saj posega v življenje palestinskih civilistov in zaradi tega nastaja aneksija. V osrednjem delu so predstavljeni trenutni dogodki, ki pričajo o vprašljivem načinu reševanja spora. Bistveni pomen dela je prikazati, zakaj obstajajo domneve o najhujših zločinih in na kakšen način se le-te kažejo. Kljub obširni mednarodnopravni regulativi in številnim političnim pobudam trajna rešitev ostaja neuresničena predvsem zaradi neenotnosti mednarodne skupnosti in nepopustljivih nacionalnih interesov obeh strani.
Ključne besede: Izrael, Palestina, Hamas, genocid, rimski statut, mednarodno pravo, človekove pravice, mednarodne organizacije, mednarodno kazensko sodišče, okupacija
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2026; Ogledov: 20; Prenosov: 1
Celotno besedilo (707,86 KB) |
3. The war in Ukraine : some international legal and political aspectsErnest Petrič, Katarina Vatovec, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: This paper addresses the ongoing war in Ukraine. It argues that Russia's use of force against Ukraine, both in 2014 with the annexation of the Crimean Peninsula, and today as we witness the aggression launched by the Russian Federation in February 2022, signifies a breach of international law, and provides no sound or justifiable reasons for its legitimacy. Even though the United Nations Security Council is paralyzed and thus cannot adopt a “hard” resolution exercising its primary responsibility for international peace and security, the vast support of the international community for Ukraine's efforts and a broad condemnation of Russian aggression are evident in the General Assembly's “soft” resolutions. The paper concludes with a discussion of some of the political considerations triggered by Russia's aggression against Ukraine, and some thoughts on the need for a lasting, just, and indeed a sustainable peace.
Ključne besede: use of force, aggression, international law, international politics, Ukraine, Russian Federation
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2026; Ogledov: 125; Prenosov: 1
Celotno besedilo (438,12 KB) |
4. Sankcije OZN : na poti k oblikovanju globalne sankcijske politikeKatarina Vatovec, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Uporaba sankcij - zlasti po koncu bipolarnosti - zaznamuje delovanje Organizacije združenih narodov (OZN). Članek izhaja iz teze, da je prav razvoj uporabe tega orodja mednarodnih odnosov v okviru svetovne organizacije pomembno prispeval k njegovi umestitvi in osmislitvi v okviru multilateralnih organizacij. Oblikovalo se je sodobno razumevanje koncepta sankcij, ki s prehodom od vseobsežnih k ciljno usmerjenim sankcijam odstopa od tradicionalnih, na državo vezanih ukrepov ter se v svojem bistvu osredinja na ciljnega posameznika. Prilagajanje uporabe sankcij spreminjajočim se zahtevam mednarodnega prostora in časa poglablja njihovo razdvojenost med pravom in politiko. Avtorica svoje ugotovitve gradi na doktrinarnem pristopu ter analizi sprejetih sankcij odločevalskega organa, nosilca sankcijske politike OZN, tj. Varnostnega sveta. Ob upoštevanju značilnih lastnosti teh ukrepov, predvsem prožnosti delovanja Varnostnega sveta ob hkratni ujetosti v skopost normativne podlage ter njegove vpetosti v mednarodno politiko, je na podlagi povečane intenzitete uporabe sankcij v sodobnem mednarodnem okolju mogoče ovrednotiti prispevek OZN na tem področju. To sproža razmišljanja o oblikovanju globalne sankcijske politike z osredinjenjem na varstvu človekovih pravic.
Ključne besede: Organizacija združenih narodov, Varnostni svet
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2026; Ogledov: 120; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,03 MB) |
5. Ustavni vidik omejitve lastninske pravice in dedovanje kmetijskih zemljišč : magistrsko deloLuka Juriševič, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava ustavnopravni vidik omejitve lastninske pravice in dedovanja kmetijskih zemljišč v slovenskem pravnem redu. Lastninska pravica je ena temeljnih človekovih pravic, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave RS, vendar ni absolutna. Njeno izvrševanje je omejeno s 67. členom Ustave, ki lastnini priznava tri temeljne funkcije - ekološko, socialno in gospodarsko, ter s 15. členom, ki določa, da se pravica posameznika konča tam, kjer se začne pravica drugega. Slednje se še posebej odraža v kmetijskem sektorju na področju omejitev glede prometa z zemljišči, ki ima strateški pomen za prehransko varnost in suverenost države. Poseben poudarek je namenjen dedovanju kmetijskih zemljišč, ki se po splošnih pravilih Zakona o dedovanju pogosto razdeli na več dedičev, kar vodi v fragmentacijo zemljišč in zmanjšuje njihovo gospodarsko učinkovitost. Zakonodajalec je zato z uvedbo instituta zaščitene kmetije določil poseben režim dedovanja, ki temelji na načelu nedeljivosti kmetijskega gospodarstva. Ta ureditev zasleduje ciljem preprečevanja drobitve kmetijskih zemljišč, zagotavljanja njihove trajnostne rabe in ohranjanja podeželskega prostora, s čimer se neposredno uresničujejo ustavno varovane funkcije lastnine. Raziskava temelji na normativni analizi ustavnih določb, zakonodaje, sodne prakse slovenskih sodišč ter odločitev Ustavnega sodišča RS, dopolnjuje pa jo komparativni pregled ureditev v Avstriji, Nemčiji in drugih evropskih državah. Poleg tega delo vključuje pregled strokovne literature ter poudarja pomen ekonomske in socialne vzdržnosti kmetijskih gospodarstev. Magistrsko delo ugotavlja, da je za dolgoročno ohranitev rodovitnih zemljišč in preprečitev njihove degradacije nujno nadaljnje razvijanje posebnih pravnih režimov, ki bi združevali ustavne zahteve varstva lastnine s cilji prehranske varnosti, varstva okolja in trajnostnega razvoja. Posebej pomembno je spodbujanje mladih prevzemnikov kmetij z ustreznimi davčnimi, finančnimi in institucionalnimi ukrepi, saj brez generacijske prenove podeželje in kmetijska politika države ne moreta dosegati zastavljenih ciljev.
Ključne besede: lastninska pravica, dedovanje kmetijskih zemljišč, zaščitena kmetija, kmetijska politika, fragmentacija zemljišč
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 213; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,31 MB) |
6. Pojem, pomen in dopustnost revizije : magistrsko deloHana Babnik, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava institut revizije v slovenskem civilnem pravdnem postopku s poudarkom na njegovi preobrazbi po uveljavitvi sistema dopuščene revizije. Raziskava izhaja iz vprašanja, kako se je s tem sistemom spremenila vloga revizije od sredstva, usmerjenega predvsem v varstvo subjektivnih pravic strank, k institutu z izrazito javnofunkcionalno in precedenčno vlogo, namenjeno poenotenju sodne prakse in razvoju prava. Namen magistrskega dela je presoditi, ali veljavna ureditev dopuščene revizije še zagotavlja ustrezno ravnovesje med javnim interesom, učinkovitostjo sodnega sistema ter pravico posameznika do učinkovitega sodnega varstva in pravne varnosti. Pri raziskavi so bile uporabljene deskriptivna metoda za analizo zakonske ureditve, analitična metoda za obravnavo sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, primerjalnopravna metoda za primerjavo z nemško in avstrijsko ureditvijo ter analiza statističnih podatkov o dopustitvi in uspešnosti revizij. Ključne ugotovitve kažejo, da sistem dopuščene revizije krepi precedenčno vlogo Vrhovnega sodišča in prispeva k večji enotnosti sodne prakse, hkrati pa pomeni visoko stopnjo selektivnosti, zaradi katere je varstvo pravic strank v revizijskem postopku zagotovljeno predvsem posredno. Raziskava potrjuje, da so kriteriji za dopustitev revizije zaradi diskrecijske presoje sodišča v praksi deloma nepredvidljivi, kar lahko vpliva na zaznavo pravne varnosti. Uporabnost ugotovitev se kaže v kritični presoji obstoječih procesnih standardov ter v predlogih za izboljšanje sistema, zlasti z večjo transparentnostjo odločanja in krepitvijo obrazložitvene dolžnosti pri zavrnitvah dopustitve revizije. Omejitve raziskave izhajajo iz osredotočenosti na normativno analizo, sodno prakso in omejeno časovno obdobje statističnih podatkov, zato magistrsko delo ne zajema širših empiričnih vidikov delovanja instituta dopuščene revizije.
Ključne besede: revizija, izredno pravno sredstvo, dopuščena revizija, pravna vprašanja, Vrhovno sodišče, sodna praksa, pravna varnost
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 207; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,97 MB) |
7. The communitarization of the European Unionʼs defence policyKatarina Vatovec, 2021, pregledni znanstveni članek Opis: This paper argues that incremental steps, beginning with the institutional set-up framed by the Lisbon Treaty in 2009, through the adoption of the EU Global Strategy in 2016, to recent policy initiatives, endorsed mechanisms and their implementation in the field of defence, are paving the way towards its communitarization. The political will of Member States could be gradually generated through experience, through a number of policy initiatives and their successful implementation, and through the awareness of the contemporary geopolitical changes with traditional and new security threats. The process of communitarization is dependent on the Member Statesʼ political will, and could eventually lead towards building a European Defence Union.
Ključne besede: defence policy, European Union, communitarization
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2026; Ogledov: 232; Prenosov: 6
Celotno besedilo (250,24 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Evropeizacija ustavnosodne presoje prek Listine Evropske unije o temeljnih pravicahKatarina Vatovec, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: Listina Evropske unije o temeljnih pravicah s sodobnim naborom civilnih, političnih, socialnih in ekonomskih pravic je z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe postala pravno zavezujoči vir temeljnih pravic v Evropski uniji ter s tem povezovalno in pospeševalno orodje, tudi za evropeizacijo, s pomočjo katerega se oblikuje, predvsem pa razvija evropski režim za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prispevek se uvodoma dotakne vprašanja, kdaj pride do uporabe Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v okviru presoje ustavnih sodišč, v nadaljevanju pa se osredotoči na uporabo Listine Evropske unije v ustavnosodni presoji in s pomočjo analize proučenih odločitev pojasni, kako je njen obstoj vplival na evropeizacijo presoje slovenskega Ustavnega sodišča.
Ključne besede: Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ustavno sodstvo, ustavnosodna presoja, evropskosodna presoja, načelo največjega varstva pravic
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2026; Ogledov: 265; Prenosov: 3
Celotno besedilo (150,00 KB) |
9. The Slovenian Constitutional Court and EU law : some aspects and future challengesKatarina Vatovec, Jernej Letnar Černič, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: This article critically discusses the application of EU law before the Slovenian Constitutional Court. This Court is the highest guardian of the rule of law and human rights in the Constitution of Slovenia. It has arguably been the most open Slovenian state supervisory institution to influence foreign, comparative, and international laws and practices. As this article illustrates, after Slovenia acceded to the EU in May 2004, but in particular over the past years, the Slovenian Constitutional Court has increased references to EU law. On several occasions, EU law was also a critical factor in deciding and reasoning the cases. Even though the Slovenian Constitutional Court often not only refers in its decisions to EU law but also bases its decisions on it, there rest some uncertainties regarding the application of the Charter on Fundamental Rights of the EU and direct references to the Court of Justice of the EU through preliminary questions remain few and far between. The article mentions the potential constitutional reforms in Slovenia, namely introducing a selective jurisdiction of the Constitutional Court, which could be problematic without comprehensive changes in the Slovenian judicial system as it might not only far further limit the protection of human rights and fundamental freedoms, but it could also undermine the correct application of EU law in the Slovenian legal order. In conclusion, this article points out some aspects of the future adjudication of the Slovenian Constitutional Court when applying EU law that need to be further elaborated or reconsidered.
Ključne besede: Slovenian Constitutional Court, EU Law, Charter of Fundamental Rights of the EU, preliminary reference procedure, judicial ideology
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2026; Ogledov: 245; Prenosov: 3
Celotno besedilo (687,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Genocid v Ukrajini? : diplomsko deloPolona Peroša, 2026, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Genocid v Ukrajini obravnava ključno pravno vprašanje, ali vojaška agresija in ravnanja Ruske federacije v sedanjem oboroženem konfliktu v Ukrajini izpolnjujejo pogoje za kvalifikacijo genocida po mednarodnem pravu, predvsem po Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948. Delo se osredotoča na analizo bistvenih elementov genocida, med katerimi je odločilen obstoj posebnega namena (dolus specialis), saj prav ta določa razliko med genocidom in drugimi hudimi zločini, kot sta zločin proti človečnosti ali vojni zločin. Raziskava vključuje pregled sodne prakse Meddržavnega sodišča (ICJ), Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in ad hoc tribunalov za nekdanjo Jugoslavijo in Ruando, pri čemer se podrobno preučuje, kako so ta sodišča razlagala pojem genocida in katere dokazne standarde so postavila za ugotovitev posebnega namena. V tem okviru naloga analizira aktualne dogodke v Ukrajini, vključno z množičnimi uboji civilistov, prisilnimi deportacijami, napadi na kulturno identiteto ter sistematičnim uničevanjem osnovnih pogojev za življenje ukrajinskega naroda. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, ali ti dogodki predstavljajo kazniva dejanja genocida ali pa jih je mogoče subsumirati zgolj pod druge oblike mednarodnih zločinov. Poleg tega se obravnavajo odzivi mednarodnih organizacij, kot so OZN, OVSE, Svet Evrope in Evropska unija, ter njihova pravna stališča glede obstoja genocida. Delo upošteva tudi slovensko zakonodajo in njen odnos do mednarodnih obveznosti, pri čemer se zastavlja vprašanje, kakšno vlogo imajo nacionalni pravosodni organi pri pregonu genocida, storjenega zunaj slovenskega ozemlja. V zaključku naloga poudarja pomen učinkovitega pravnega odziva mednarodne skupnosti in opozarja na nevarnost pravne praznine, če bi dejanja v Ukrajini ostala nekvalificirana kot genocid, kljub temu da kažejo številne znake tega najhujšega mednarodnega zločina. Namen dela je tako prispevati k jasnejšemu razumevanju, ali se genocid v Ukrajini dogaja danes, ter ponuditi pravne argumente za nujnost preventivnega in represivnega ukrepanja na globalni ravni.
Ključne besede: genocid, Ukrajina, Rusija, mednarodno pravo, dolus specialis, Konvencija o genocidu, vojna agresija
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 356; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,45 MB) |
