Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 1673
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Prenos V. poglavja Direktive (EU) 2016/1148 v slovenski pravni red
Andreja Tošeski, 2020

Opis: V sodobnem svetu se uporaba informacijskih sistemov in omrežij vseskozi povečuje in postajajo ključni za razvoj in uspešno rast gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Vedno hitrejši razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij in uporaba informacijskih sistemov vpliva na naše življenje. Tehnološki razvoj pomeni večjo ranljivost in dovzetnost informacijsko-komunikacijskih sistemov za kibernetske napade, zaradi česar se je v zadnjem desetletju intenziteta boja proti kiberkriminalu povečala in izvaja se vse več aktivnosti, tako na evropski kot državni ravni. V magistrskem delu preučujemo te aktivnosti, s poudarkom na implementaciji V. poglavja Direktive (EU) 2016/1148 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (Direktiva NIS) v IV. poglavje Zakona o informacijski varnosti (ZInfV). Zanima nas, ali so bile določbe prenesene v celoti in pravilno in ali novi zakon (že) vpliva na zmanjšanje števila kibernetskih napadov. To bomo raziskali s pomočjo različnih metod, ki slonijo na zgodovinskem pregledu, na analizi obstoječe in razpoložljive literature in zlasti na osnovi intervjujev. Poleg analize prenosa V. poglavja Direktive NIS v ZInfV želimo poudariti tudi pomembnost varnosti omrežij in informacijskih sistemov. Odgovornost za to nosijo posameznik, okolica, družba, država. Z delom želimo opozoriti, da načini za krepitev varnosti omrežij in informacij že obstajajo, treba jih je samo ozavestiti in jim dati najvišjo prioriteto
Ključne besede: varnost informacijsko-komunikacijskih sistemov, internet, digitalizacija, razvoj gospodarstva, kiberkriminal, zakonodaja
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 19; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

2.
Opredelitev terorizma v dokumentih OZN in EU po letu 2001
Bojan Purgaj, 2020

Opis: Terorizem je grožnja mednarodnemu miru in varnosti. Najhujši teroristični napad se je zgodil 11. 9. 2001 v ZDA, v katerem je umrlo skoraj 3.000 ljudi. Svet se je takrat pričel zavedati, da terorizem predstavlja grožnjo celotni civilizaciji in ne le posamezni državi, kot je to veljalo v polpreteklosti. Pojem terorizma je obenem dobil popolnoma drugačen pomen. Mednarodna raznolikost in različni interesi onemogočajo sprejetje enotne definicije terorizma tako v OZN kot na ravni EU. Terorizem lahko najbolj preprosto opredelimo kot uporabo ali grožnjo z uporabo nasilja proti določenim subjektom za dosego določenih političnih ciljev. Vsem dobro poznana izjava %za nekoga terorist, za drugega borec za svobodo% je ena od največjih ovir globlje opredelitve terorizma. Znotraj OZN je bil ustanovljen VS, ki ima primarno nalogo ohranjanja mednarodnega miru in varnosti. Izpostaviti velja, da je VS OZN pri zagotavljanju svetovne varnostni manj učinkovit prav zaradi načina glasovanja v njem, vendar kljub temu relativno dober, kajti preprečuje, da bi se stalne članice VS OZN, ki so svetovne velesile, spopadle med seboj. EU postavlja temelje boja proti terorizmu že v preambuli PEU. Sprejemanje dokumentov OZN in EU je najpogosteje odziv na aktualne razmere, posledice terorističnih napadov. Ugotovitve kažejo, da je ustroj organov EU bistveno bolj operativen in učinkovitejši kljub dejstvu, da EU določene pravne akte povzema ali implementira v svoj pravni red od OZN. EU kljub temu nima enotne definicije terorizma, četudi zastopa interese držav, ki so si bistveno bolj podobne v ureditvi političnega sistema, kakor tudi na gospodarskih, kulturnih, verskih in drugih področjih
Ključne besede: terorizem, OZN, VS OZN, EU, učinkovitost
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 11; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
Globalizacija in Evropska unija
Primož Koražija, 2020

Opis: V magistrskem delu smo predstavili problematiko globalizacije in EU. Zanimalo nas je, kako Slovenci kot državljani EU občutimo vpliv in posledice globalizacije v vsakdanjem življenju. Kljub vsem prednostim globalizacije a je potrebno opozoriti na pomanjkljivosti le teh v očeh ljudi. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen je pogled na globalizacijo v EU s strani Slovencev kot njenih državljanov po posameznih področjih. Raziskovalni del je temeljil na kvantitativni metodologiji dela. V raziskavi je sodelovalo skupno 263 posameznikov. Anketiranje je potekalo v mesecu januarju 2020. Hipoteze so bile preverjene s pomočjo statističnega paketa SPSS. Raziskava je pokazala, da anketirani kot dobro ocenjujejo spletno trgovanje; da se strinjajo, da migranti ogrožajo varnost Evrope; kot dobro ocenjujejo strokovnost zdravstvenega osebja; kot povprečno ocenjujejo dostop do delovnih mest v drugih državah; najbolj se strinjajo, da so podnebne spremembe resen problem sodobne družbe in da globalizacija na splošno prinaša priložnosti; za največ anketiranih EU pomeni svobodo potovanja, najbolj zadovoljni s trgovino, najbolj zaupajo šolstvu. Statistično smo dokazali, da se bolj strinjajo, da živimo v relativno zdravem okolju kot da jih je strah migrantov; enako ocenjujejo gospodarski položaj Slovenije in njeno zdravstveno oskrbo; da se anketirani najbolj strinjajo, da globalizacija prinaša priložnosti, ne pa tudi grožnjo; da so najbolj zadovoljni s trgovino in manj s področji zaposlovanja, okolja, sociale, varnosti in finančnim stanjem; najslabše ocenjujejo svoje zaupanje v politične stranke in vlado. Rezultati kažejo, kje so potrebne spremembe za večje splošno zadovoljstvo naše družbe v prihodnje
Ključne besede: globalizacija, Evropska unija, prebivalci, posledice, zadovoljstvo
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 10; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

4.
Mednarodno policijsko sodelovanje pri odkrivanju organiziranega kriminala
Borut Franc, 2020

Opis: Nacionalni varnostni sistem Republike Slovenije je harmoniziran s pravnim redom Evropske unije in proaktivno naravnan tako, da se zagotovi vsem ljudem v približno enakem obsegu varnost. Države članice EU so s sprejetjem političnih, zakonodajnih in organizacijskih ukrepov ustvarile okolje, v katerem so tako nacionalne kot mednarodne institucije zgradile sistemski in izvedbeni koncept zaščite pred grožnjo, ki jo varnosti s svojo dejavnostjo predstavlja organiziran kriminal. Mednarodno in medinstitucionalno skupno delo pri odkrivanju organiziranega kriminala, kot dinamičnega in zapletenega varnostnega pojava, se tako odraža pri skupnem planiranju in izvajanju ukrepov v agencijah, institucijah ter državah članicah Evropske skupnosti kot zunaj nje. Ključno vlogo pri omenjenih projektih ima s pripravo ocene ogroženosti zaradi hudih oblik organiziranega kriminala, zagotavljana upravne in logistične podpore projektom, kakor tudi s spremljanjem napredka pri teh projektih Evropski policijski urad oz. EUROPOL. Nacionalni varnostni organi so pri svojem delu vezani na spoštovanje nacionalne zakonodaje in pravnega reda posameznih držav. Pri izvajanju pooblastil so zlasti pri preiskovanju in odkrivanju organizirane kriminalitete na mednarodni ravni pogosto omejeni s pristojnostjo in območjem delovanja. Različne pravne ureditve v različnih državah, ki pri preiskavah povezanih z organiziranim kriminalom sodelujejo ter različnimi nacionalni interesi in nenazadnje različno organizacijsko strukturo organov pregona otežujejo medsebojno policijsko sodelovanje. Sodelovanje vladnih služb s službami privatnega sektorja, pogostejša izmenjava informacij in izkušenj med operativno, akademsko in drugo zainteresirano javnostjo ter aktivnejše vključevanje zasebnega sektorja, postajajo nuja za obvladovanje organiziranega kriminala
Ključne besede: policija, varnost, mednarodno sodelovanje, organiziran kriminal
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 21; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

5.
Ravnanje z dokumentarnim gradivom s poudarkom na elektronskem vročanju v FURS
Sabina Potočnik, 2020

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali ravnanje z dokumentarnim gradivom s poudarkom na elektronskem vročanju v Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS). Da Finančna uprava to nalogo opravlja strokovno in kvalitetno, je zelo pomembna njena dobra organizacija, teritorialna razvejanost in njeno usklajeno delo. Za lažje razumevanje delovanja FURS smo v ta namen opisali njeno organiziranost, dostopnost, poslovanje s strankami, preučili smo, katere naloge opravlja FURS, ter ali omogoča popoln servis in dostopnost v finančnih pisarnah. Na osnovi Uredbe o upravnem poslovanju smo opisali področje ravnanja z dokumentarnim gradivom kot elektronskim poslovanjem v FURS. Opredelili smo se do pravnih aktov, ki urejajo vse od organizacije do urejenega pisarniškega poslovanja. Preučili smo področje e-Poslovanja in delovne postopke v glavni pisarni predvsem v postopanju in evidentiranju pošte s stopnjo tajnosti %INTERNO%, ki so še vedno v fizični obliki in evidentirajo v dvojne evidence, čeprav je določeno, da organi poslujejo elektronsko prek svojega uradnega elektronskega naslova. Na kratko smo se dotaknili nastajanja problema pri označevanju internih dokumentov z oznako %DAVČNA TAJNOST%, kjer se označujejo samo izhodni dokumenti, torej tisti, ki jih organ posreduje drugemu naslovniku, ne pa tudi lastni (uradni zaznamki, sporočila, vhodni dokumenti), kar naroča Pravilnik o izvajanju ZDavP-2. Poseben poudarek smo namenili področju elektronskega poslovanja v finančnem uradu oziroma elektronskem vročanju preko novega davčnega informacijskega sistema e-Davki, ki ga je FURS (prej DURS) odprl 17.12.2003. Osredotočili smo se na sistem e-Davkov, preko katerega spletnega servisa lahko vse pravne in fizične osebe poslujejo s finančno upravo, ter prikazali ovire, prednosti in slabosti. Ob nizanju številnih področij in vse večje računalniške pismenosti ter razvoja informacijske tehnologije, ki jih FURS mora izvrševati, smo z nalogo poskušali odgovoriti na hipotezo, s katero smo želeli potrditi ali zavreči dejstvo o upravičenosti odprtja portala e-Davki, preko katerega poteka elektronsko vročanje. Hipotezo smo podkrepili tako, da smo primerjali e-Storitve s področja davčne uprave naše sosede Republike Hrvaške z eStoritvami FURS. Z opisom upravnega poslovanja v FURS smo želeli pritrditi dejstvu, da je dobro organizirana in ima dobro zastavljene cilje, saj ključno področje FURS ostaja nadaljnja digitalizacija poslovanja, širjenje elektronskega poslovanja z zavezanci, kot tudi nadgraditev mobilne aplikacije, kot portala e-Davki. Preko literature in pravnih virov ter s pomočjo Uredbe o upravnem poslovanju, ki so zajeti v vsebini naloge, smo tako iskali odgovor na postavljeno hipotezo. Preko navedenih področij, ki so v nalogi opisana in podkrepljena z argumenti, se potrdi hipoteza, da je ravnanje z dokumentarnim gradivom ter elektronskim vročanjem v FURS ustrezno
Ključne besede: upravno poslovanje, elektronsko vročanje, FURS, dokumentarno gradivo, e-Davki
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 8; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

6.
Poznavanje pravic in obveznosti kupcev v prometu z nepremičninami
Maša Žlajpah Puš, 2021

Opis: Nakup nepremičnine je za posameznika velik finančni zalogaj in po navadi enkratno dejanje. Ker na nakupno izbiro vplivajo razmere na trgu in posameznikova čustva, je kupec pri tem izpostavljen velikim tveganjem. Da bi se lahko pri nakupu ustrezno zaščitil, je pomembno, da pozna proces, tveganja in zakonodajo, ki mu omogoča omejitev tveganj, ali da se obrne na ustreznega strokovnjaka. Ugotovili smo, kako se kupci obnašajo pri nakupu nepremičnine in zakaj se tako obnašajo, ter pregledali relevantno zakonodajo, ki ureja promet z nepremičninami. Skozi proces nakupa smo identificirali tveganja ter predstavili ukrepe za omejitev teh tveganj. S pregledom relevantne zakonodaje smo prišli do ugotovitve, da je za nakup nepremičnine potrebno poznavanje več različnih zakonov. Zato ni presenetljivo, da smo z anketiranjem kupcev nepremičnin med drugim tudi ugotovili, da večina nima potrebnega znanja za varno izvedbo nakupa nepremičnine. Žal se je v raziskavi potrdila bojazen, da si kupci kljub neznanju pri nakupu ne poiščejo pomoči ustreznega strokovnjaka. V delu smo dokazali, da je razen manjših pomanjkljivosti v Republiki Sloveniji zakonodaja za zaščito kupca pri nakupu nepremičnine ustrezna. Težava je v tem, da je razpršena in kompleksna ter s tem za povprečnega kupca prezahtevna. Ker se je izkazalo, da je ozaveščenost kupcev o nevarnostih, ki se jim pri nakupu nepremičnine izpostavijo, nezadostna, menimo, da bi lahko država zakonsko poskrbela za obveznost angažiranja strokovnjaka, kadar kupec nima ustreznega znanja oz. izobrazbe
Ključne besede: nakup nepremičnine, tveganja kupcev nepremičnin, varstvo kupcev nepremičnin, trg nepremičnin, zakonodaja
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 5; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (981,56 KB)

7.
Stanovanjska oskrba starejšega prebivalstva v Mestni občini Ptuj
Andrej Trunk, 2021

Opis: Razviti svet se stara in vedno bolj čuti neugodno razmerje med starostnimi skupinami. Staranje prebivalstva prinaša številne izzive na vseh ravneh družbe. Eden izmed njih, s katerim se v današnjem času še posebej intenzivno soočamo, je stanovanjska oskrba starejših. Ranljivost skupine starostnikov nas dnevno opozarja, da je skrajni čas, da začnemo intenzivneje izvajati ukrepe na področju stanovanjske oskrbe in deinstitucionalizacije starejših. Za večino ljudi je ideja o samostojnosti, neodvisnosti, varnosti in dobrem počutju tesno povezana z idejo o lastnem domu. Ta postane v starosti še močnejša in pravica vsakega posameznika, da sam izbere način, kako in kje bo preživel starost je neodtujljiva. Namen magistrskega dela je bil proučiti in predstaviti trenutno stanje na področju stanovanjske oskrbe starejšega prebivalstva v MO Ptuj, pri čemer smo izhajali iz splošnih razmer v Sloveniji in ugotoviti, kakšne so potrebe, želje in zadovoljstvo starejših ljudi v MO Ptuj glede stanovanjske oskrbe. Z izvedeno anketo na izbranem vzorcu starostnikov je bilo ugotovljeno, da anketirani niso zadovoljni s stanovanjsko oskrbo starejših v MO Ptuj in da so njihove želje in potrebe premalo upoštevane. Poleg doma za starejše, ki je v MO Ptuj edina obstoječa oblika stanovanjske oskrbe za starejše, si starostniki želijo v prvi vrsti oskrbovanih stanovanj. Predvsem pa si želijo tudi v starosti bivati v svojem domu, kjer se počutijo varno, samostojno in neodvisno. Rezultati raziskave odražajo realno stanje na področju stanovanjske oskrbe starejših v MO Ptuj in predstavljajo pomemben prispevek k oblikovanju in predvsem realizaciji predlogov za njegovo izboljšanje
Ključne besede: staranje prebivalstva, stanovanjska oskrba starejših, institucionalna oskrba, deinstitucionalizacija, MO Ptuj
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 10; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

8.
Ugotavljanje deleža zakoncev na skupnem premoženju ob razvezi zakonske zveze
Tina Susman, 2021

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali s kakšno problematiko se srečujemo v samem postopku ugotavljanja deleža na skupnem premoženju. V prvem delu smo teoretično predstavili tematiko, v drugem delu pa smo izvedli raziskavo, ki nam je podala zanimive ugotovitve. V magistrskem delu smo uporabili več različnih metod (deskriptivna, metoda kompilacije, analitična, komparativna, statistična), ki smo jih uporabili za opisovanje pojavov in dejstev, ki so povezani s temo, za primerjavo in obdelavo ter analizo podatkov. Za raziskavo pa smo uporabili kvantitativno študijo - anketo, s katero smo predstavili, s čim se stranke v postopkih srečujejo pri obravnavani tematiki. Namen magistrskega dela je ugotoviti, s kakšno problematiko se srečujemo na področju ugotavljanja deleža na skupnem premoženju ter ugotoviti, ali so v slovenskem pravnem sistemu postopki smiselno urejeni, kakšni dvomi se pri strankah pojavljajo ter na področju izvedenstva ugotoviti, ali res obstaja problematika. Raziskava je pokazala, da anketirani vidijo največji problem v izvedbi postopa, ki je razpršen na nepravdno in pravdno sodišče. Sicer pa sama raziskava ne razkriva, da bi bila na področju ugotavljanja deleža na skupnem premoženju podana kakšna večja problematika in imamo v Sloveniji to področje dobro pokrito
Ključne besede: skupno premoženje, premoženjski režim, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih zahtevkov, ugotavljanje deleža, posebno premoženje
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 15; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

9.
Nadomestno materinstvo - etični vidik in primerjava pri nas in po svetu
Teja Vavpetič, 2021

Opis: Nadomestno materinstvo je institut, s katerim se ženska s pogodbo zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno zanosila, donosila in rodila otroka ter ga po rojstvu za vedno izročila nameravanim staršem oz. sopogodbenikoma. Naročnika oz. sopogodbenika sta običajno zakonca ali osebi, ki živita v zunajzakonski skupnosti, predmet pogodbenega razmerja je otrok. Če ženska donosi in rodi otroka, ki ni nastal iz njene jajčne celice, gre za gestacijsko nadomestno materinstvo, če pa ženska donosi in rodi otroka, ki je nastal iz njene jajčne celice, govorimo o tradicionalnem nadomestnem materinstvu. Glede nadomestnega materinstva nimajo vse države enakih pravnih ureditev. Urejajo ga na tri različne načine, in sicer ga dovoljujejo, prepovedujejo ali pa ga sploh ne urejajo. V večini držav ni dovoljeno, poznamo pa kar nekaj držav, ki to dovoljujejo (npr. Rusija, Ukrajina, Indija ...). Zaradi nadomestnega materinstva so se začeli pojavljati mednarodni dogovori, veliko vlogo na mednarodni ravni pa imata Evropsko sodišče za človekove pravice in njegova sodna praksa. Nadomestno materinstvo še zdaleč nima samo pozitivnih plati. Ob tem, da je alternativna rešitev za posamezne interesne skupine, katerih skupna želja je starševstvo, institut odpira vrsto drugih problemov. Na eni strani pride do zadovoljitve potrebe po otroku, na drugi pa lahko pride do izkoriščanja žensk, predvsem v revnejših državah, pojavlja se tudi problematika 'plodnostnega turizma'. Nadomestno materinstvo postavlja vrsto etičnih, verskih in psiholoških vprašanj
Ključne besede: nadomestno materinstvo, nadomestna mati, družina, otrok, starševstvo
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 16; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (475,80 KB)

10.
Poslovna goljufija
Timotej Široka, 2021

Opis: V diplomski nalogi bo obravnavana tema o poslovni goljufiji kot kaznivem dejanju v Sloveniji. Poslovna goljufija je opredeljena kot kaznivo dejanje zoper gospodarstvo po 228. členu KZ-1 in velja za eno najbolj številčnih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo pri nas. V uvodu bo opisano gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta in gospodarsko kaznivo dejanje. Opisali bomo, pod kaj spada gospodarsko kazensko pravo in čemu je namenjeno, kaj predstavlja gospodarska kriminaliteta in opredelili pojme, kot so gospodarski subjekt, gospodarska dejavnost, kaznivo dejanje in gospodarsko kaznivo dejanje. Nato bosta predstavljena zakonska evolucija in zgodovinski razvoj poslovne goljufije. Podrobneje bo opisana primerjava med klasično goljufijo in poslovno goljufijo. Opisane bodo temeljne razlike med kaznivima dejanjema na področju zakonskih znakov, zastaranja, kazenskih sankcij in kazenskega pregona. Sledi podroben opis in razlaga poslovne goljufije na splošno in njeni tipični primeri v praksi, incidenčni znaki upnika in dolžnika pri poslovni goljufiji, primeri preslepitve, problematika bagatelnih oblik poslovne goljufije in kako je zakonodajalec z uveljavitvijo KZ-1 razširil objektivni pogoj kaznivosti in s tem omogočil tudi kaznivo poslovno goljufijo brez premoženjske škode. Predstavljeni bodo tudi primeri, zakaj in kako je prišlo do zavrženja ovadb na podlagi neutemeljenega suma poslovne goljufije in enostavnega neplačila, ustavitve postovka, zavrnilne in oprostile sodbe in obsodbe za kaznivo dejanje poslovne goljufije. Na koncu pa bo prikazana še statistika kaznivega dejanja poslovne goljufije v Sloveniji
Ključne besede: poslovna goljufija, kaznivo dejanje, gospodarsko kaznivo dejanje, gospodarsko kazensko pravo, prevara
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 18; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (670,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh