1661. Področje nepremičnin z vidika mlajše in starejše populacije v Republiki SlovenijiBarbara Kolar, 2017 Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko mlajše in starejše populacije na področju nepremičnin. Obravnavani populaciji imata nekaj skupnih in nasprotujočih si lastnosti/značilnosti. Mladi v starosti med 18. in 35. letom v visokem odstotku še vedno živijo doma pri starših. Želijo si osamosvojitve, ki bi jim predstavljala odhod od doma, vendar jim to otežujeta brezposelnost ter posledično pomanjkanje finančnih sredstev. V nasprotju z mladimi pa si starejši ne želijo oditi od doma. V lastni nepremičnini želijo ostati kar se da dolgo in odlašajo z odhodom v institucionalne oblike bivanja. Pomanjkanje finančnih sredstev je otežujoč dejavnik tudi pri starejših. To predvsem občutijo tisti posamezniki, ki živijo sami v gospodinjstvu oziroma v lastni, velikokrat preveliki hiši. V teoretičnem delu smo se predvsem osredotočili na položaj mladih v državi, njihov ekonomski status in stanovanjske razmere. Navedli smo možnosti stanovanjske namestitve mladih, kot so najem neprofitnega stanovanja, bivanje pri starših, bivanje v študentskem domu, dedovanje stanovanja in pomoč v zameno za stanovanje. V nadaljevanju smo opozorili na staranje prebivalstva tako v Sloveniji kot v svetu. Predstavili smo stanovanjske probleme starejših, njihov ekonomski status ter podrobneje opisali institucionalne storitve za starejše. Med njimi smo posebej izpostavili dom za starejše in oskrbovana stanovanja. Ker se zavedamo, da si starejši želijo čim dlje ostati doma, smo predstavili tudi možnosti prilagoditve njihove nepremičnine. Zadnji dve poglavji teoretičnega dela pa podrobneje predstavljata razlike med lastništvom in najemništvom nepremičnine ter njihovo financiranje. Teorijo smo dodatno podkrepili še z informacijami, zbranimi z intervjujema, in sicer z nepremičninskim posrednikom in finančnim svetovalcem. Empirični del naloge vsebuje izsledke raziskave, v kateri smo zajeli mlajšo populacijo v starosti od 18. do 35. leta, ki še živi pri starših, in starejšo populacijo v starosti 60 in več let, ki še ne živi v institucionalnih namestitvah. Ugotovitve kažejo, da mlajši populaciji odhod od doma predvsem otežujejo ekonomski razlogi ter da bi se starejši iz trenutne bivanjske namestitve odselili le v primeru previsokih stroškov vzdrževanja ali zmanjšane samostojnosti pri hišnih opravilih in osebni oskrbi. Spoznali smo, da bi mlajši hitreje sprejeli odločitev za selitev iz trenutne nepremičnine kot starejši. Še najtežje bi z gotovostjo zatrdili, da si tako mlajša kot starejša populacija ne želita skupnega bivanja v isti nepremičnini.
Ključne besede: mlajši, starejši, nakup, najem
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2570; Prenosov: 128
 Celotno besedilo (8,88 MB) |
1662. Analiza individualnih in strukturalnih dejavnikov pri sobivanju mladih (družin) in starševTjaša Klavora, 2017 Opis: Gospodarske, socialne, kulturne, politične, strukturne in demografske spremembe bistveno vplivajo na tradicionalno družino ter na družbene, strukturne in medgeneracijske odnose. Navedeno se kaže tudi v čedalje bolj aktualnem problemu skupnega gospodinjstva oziroma podaljšanega sobivanja mladih družin in staršev. Problem je zato vse pogosteje tematiziran, tako na politični kot raziskovalni ravni. Kdaj bo prišlo do odselitve ter v kakšno stanovanje in življenjsko ureditev bo ta vodila, je odvisno od mnogih osebnih in družbenih okoliščin. Ti dejavniki so po eni strani individualni in segajo na mikroraven, kjer so ključnega pomena posameznikove želje, izbire in viri; po drugi strani so dejavniki strukturalni in na makroravni določajo množico priložnosti in ovir, s katerimi se posamezniki soočajo pri svojih izbirah v nekem okolju. Strukturni dejavniki so značilnosti okolja in pojasnjujejo, zakaj posamezniki v isti družbi sledijo podobnim vzorcem odhoda od doma in zakaj se ti vzorci med državami razlikujejo.
Ključne besede: sobivanje, mlade družine, demografske spremembe, odselitev, samostojnost, odraslost
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2393; Prenosov: 166
Celotno besedilo (1,57 MB) |
1663. Odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora delniške družbe po ZGD-1 + sodna praksaKatjuša Katrašnik, 2017 Opis: Odškodninsko odgovornost članov organov vodenja in nadzora delniške družbe primarno ureja ZGD-1. Poleg omenjenega zakona tovrstno odškodninsko odgovornost urejata tudi OZ in ZFPPIPP-F. Za nastanek odškodninske odgovornosti morajo biti izpolnjene z zakonom določene predpostavke, saj v nasprotnem primeru ne moremo govoriti o odškodninski odgovornosti osebe. Zakon daje možnost tako članom uprave kot članom nadzornega sveta, da se pred morebitno odškodninsko odgovornostjo zavarujejo s sklenitvijo zavarovanja. Jedro diplomskega dela je predvsem ukvarjanje z vprašanjem nastanka odškodninske odgovornosti z možnostjo razbremenitve tovrstne odgovornosti s sklepanjem zavarovanj in zmožnostjo, da upravičenec oziroma oškodovanec uveljavlja odškodninski zahtevek. Skozi sodno prakso sem poskušala prikazati,kakšne so možnosti uspeha aktivno legitimiranih strank, da dejansko pridejo do odškodnine, saj so tovrstni postopki precej zahtevni in dolgotrajni. Diplomsko delo tudi ponazarja, kako pogosto se delniška družba oziroma člani uprave in nadzornega sveta sploh poslužujejo zavarovanj pred odškodninsko odgovornostjo.
Ključne besede: delniška družba, odškodninska odgovornost, ZGD-1, ZFPPIPP-F, zavarovanje pred odškodninsko odgovornostjo, odškodnina
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3780; Prenosov: 260
Celotno besedilo (726,85 KB) |
1664. Dostopnost do orožja v Sloveniji in ZDA ter povezanost s strelskimi napadi posameznikovKatja Jereb, 2017 Opis: V zgodovini je orožje predstavljalo moč, obrambo, nadvlado. To velja še danes. Mnogo ljudi se z lastništvom orožja počuti varnejše v svojih domovih, zato se v zadnjih letih, predvsem v Združenih državah Amerike, povečuje število kosov orožja na prebivalstvo. S povečevanjem števila množičnih strelskih napadov se, tudi zaradi pompoznega in temeljitega poročanja s strani medijev, povečuje strah med ljudmi, saj jelahko sleherni prebivalec naslednja žrtev takšnega dogodka. Cilj mnogih množičnih strelcev temelji tudi na "nesmrtnosti", ki jo s tovrstnim dogodkom pridobijo, saj se pravzaprav zapiše v zgodovino in se ga ljudje še dolgo spominjajo, čeprav na negativen način. Slovenija sicer še ne sodi med države, kjer bi se zgodil kakšen množični strelski napad, se pa v zadnjih letih vsake toliko vseeno pojavi kakšen primer t.i. razširjenega samomora, pri katerem ni sorodstvene vezi med storilcem in žrtvijo. To področje je v Sloveniji še dokaj malo raziskano. V večini primerov, če ne v vseh, gre za močno psihološko breme, ki sili storilca v to dejanje, saj ta ne vidi drugega izhoda. Počuti se izigranega, manjvrednega, ponižanega, za svoje materialno/zdravstveno stanje pa krivi druge. Ali pri vsem tem odigra ključno vlogo zakonodaja glede orožja? Ali bi ostrejša zakonodaja zmanjšala število množičnih morilskih streljanj oz. razširjenih samomorov? Treba se je namreč zavedati, da množični strelskih pohodi niso nekaj novega. Nezanemarljivo pa je tudi dejstvo o ilegalnem orožju, ki je dostopno na trgu.
Ključne besede: množični morilski napadi, razširjeni samomori, 2. amandma
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2745; Prenosov: 181
Celotno besedilo (904,01 KB) |
1665. Izzivi uresničevanja pravice do izobraževanja v EvropiAna Janičijević, 2017 Opis: Pravica do izobraževanja je ena temeljnih človekovih pravic, ki jo kot takšno priznavajo številni nacionalni, regionalni in mednarodni pravni dokumenti, njeno uresničevanje pa spodbujajo in nadzorujejo številne pomembne mednarodne organizacije ter civilna družba. Magistrsko delo si prizadeva s celostnim pristopom obširno in natančno preučiti pravico do izobraževanja, tako iz pravno-teoretičnega kot praktičnega vidika, pri čemer se v geografskem smislu o meji in osredotoči na države Evrope. Prvi -teoretični del magistrske naloge opredeli pojem,vsebino in pomen pravice do izobraževanja, njene najpomembnejše regionalne in mednarodne pravne vire ter delo mednarodnih organizacij na tem področju. V drugem - praktičnem del upa magistrska naloga prek konkretnih primerov izpostavi izzive in težave, s katerimi se evropske države soočajo pri uresničevanju pravice do izobraževanja v praksi, pri čemer podrobneje preuči področja obveznosti primarnega izobraževanja, financiranja in privatizacije izobraževanja, pravic staršev v zvezi z izobraževanjem njihovih otrok in pravic posameznih ranljivih skupin (invalidov, Romov, narodnih in jezikovnih manjšin ter beguncev) na področju izobraževanja. Vse ugotovitve so v zaključku strnjene v sklepno misel o tem, kako vestno in učinkovito se v Evropi uresničuje pravica do izobraževanja in kaj evropskim državam pri tem predstavlja poseben izziv.
Ključne besede: pravica do izobraževanja, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, invalidi, manjšine, begunci
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3331; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,82 MB) |
1666. Problematika odkrivanja in preiskovanja bagatelne kriminaliteteJanez Jecl, 2016 Opis: V magistrski nalogi so predstavljeni osnovni pojmi in postopki pri odkrivanju ter preiskovanju t. i. bagatelne kriminalitete. Posebej so predstavljeni določeni instituti v kazenskem materialnem pravu ter v kazenskem procesnem pravu, podrobneje pa so opisani institut dejanja majhnega pomena kot tudi procesno pravni izbirni mehanizmi. Podanih je tudi precej statističnih podatkov glede obravnave in preiskave bagatelne kriminalitete, pri čemer je ugotovljeno, da državna tožilstva tovrstnih statističnih podatkov ne vodijo. Državna tožilstva v Republiki Sloveniji problematiko bagatelne kriminalitete omenjajo v svojih letnih poročilih, in sicer le deloma opisno. Tako je nemogoče primerjati statistične podatke obravnave bagatelne kriminalitete, ki jih vodijo državna tožilstva, s tistimi podatki, ki jih vodi policija. Odkrivanje in preiskovanje bagatelne kriminalitete je otežkočeno zaradi določene pravne nedorečenosti predvsem v kazenskem materialnem pravu. Nadalje je mogoče ugotoviti, da je preiskovanje bagatelne kriminalitete oteženo zaradi odsotnosti usmerjanja državnih tožilcev, kar bi se dalo izboljšati. V zaključku naloge podajam določene predloge za izboljšave in svoje poglede na problematiko preiskovanja bagatelne kriminalitete.
Ključne besede: bagatelna kriminaliteta, odkrivanje, preiskovanje, pregon, varnost, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2593; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,46 MB) |
1667. Ideje jugoslovanske države v teorijah sestavljenje države v obdobju 1900-1921Igor Ivašković, 2017 Ključne besede: država, federalizem, jugoslovanstvo, novi kurz, trializem, habsburška monarhija, Kraljevina SHS, prvo-decembrski akt, vidovdanska ustava, disertacije
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2824; Prenosov: 225
Celotno besedilo (1,90 MB) |
1668. Odškodninska odgovornost za mučenje in drugo kruto, nečloveško ali poniževalno kaznovanje ali ravnanje z obsojencemMiha Horvat, 2017 Opis: Doslej se odškodninski odgovornosti po 84. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) ni posvečalo skoraj nič pozornosti. To preseneča, saj se področje vsekakor kaže za aktualno, še posebej po zdaj že več obsodbah Republike Slovenije (in tudi vrste drugih držav EU) tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) zaradi kršitve 3. člena EKČP zaradi zaporskih razmer. Če glede odgovornosti države v takšnih primerih načeloma ne ostaja veliko spornega, pa je stanje drugačno glede morebitne neposredne odškodninske odgovornosti povzročitelja škode samega. Povsem zadostno podlago za (tudi) tako odgovornost daje sicer že Ustava Republike Slovenije, vendar pa se pri tem vendarle lahko pojavi več vprašanj tudi v zvezi z ustavno skladnostjo sedanje ureditve - na primer vprašanje enakosti pred zakonom, saj se ZIKS-1 za druge javne uslužbence ne uporablja. V vsakem primeru pa je seveda treba tudi najti odgovor ne samo na vprašanje, ali se po ZIKS-1 lahko neposredno odškodninsko odgovarja za ravnanje, nasprotno prepovedi mučenja, pač pa tudi, kakšno takšno ravnanje sploh lahko (vse) je. Gre za problematiko, pri kateri prihaja do svojevrstnega prepletanja institutov in pojmov tako nacionalnega kot tudi mednarodnega značaja.
Ključne besede: prepoved mučenja, neposredna odškodninska odgovornost, javni uslužbenci, razlagalna pravila, jurisprudenca
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2498; Prenosov: 158
Celotno besedilo (674,18 KB) |
1669. Socialna ogroženost mladih v primeru brezposelnostiŽiga Gričnik, 2017 Opis: Delo oziroma zaposlitev ima pomembno vlogo pri socialno-ekonomskem razvoju posameznika. Pomemben je prehod iz izobraževanja na trg dela, kjer se posameznik znajde kot iskalec zaposlitve in nato kot zaposlen. Brezposelnost med mladimi je problem današnje družbe. Zaradi učinkovitejšega analiziranja izbrane tematike je magistrska naloga razdeljena v različne sklope. V prvem delu so predstavljeni temeljni pojmi brezposelnosti, mednarodni dokumenti in nacionalni pravni akti s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Drugi del magistrske naloge je namenjen analizi problema brezposelnosti in sodne prakse na področju zaposlovanja. V podrobnejši analizi je bilo ugotovljeno, da je brezposelnost mladih problem v vseh državah Evropske unije, mladi pa so ena izmed najbolj ogroženih družbenih skupin, brez socialne in ekonomske prihodnosti.Sprejeti ukrepi niso bistveno zmanjšali problema brezposelnosti mladih, saj ustvarjajo le kratkoročne učinke in se ne lotevajo reševanja brezposelnosti med mladimi kot širšega družbenega problema. Namen analize je opozoriti, da se je potrebno reševanja problema brezposelnosti lotiti širše. Gre za družbeni problem. Ukrepe je potrebno oblikovati tako, da se bo ustrezno uredil trg dela, izobraževalni sistem, sistem študentskega dela in da se bo sprejela ustrezna pokojninska reforma.
Ključne besede: mladi, brezposelnost, zaposlitev, socialna izključenost
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3069; Prenosov: 195
Celotno besedilo (1,33 MB) |
1670. |
