1671. Izstop iz Evropske Unije na primeru BrexitGašper Jarkovič, 2017 Opis: Evropska unija je politično ekonomska zveza, sestavljena iz 28 evropskih držav. Vstop v Evropsko unijo je cilj skoraj vsake evropske države, saj so olajšane mnoge dobrine, kot je na primer enotni notranji trg, ki ga zagotavlja pravni sistem, ki velja za vse države članice Evropske unije. Cilji Evropske unije pa so usmerjeni predvsem v zagotavljanje prostega pretoka ljudi, dobrin, storitev in kapitala v okviru notranjega trga, uveljavljanje zakonov pravosodja in notranjih zadev, skupnega sklepanja trgovskih sporazumov, skupne kmetijske politike ter regionalnega razvoja. Sprva je bil predviden le vstop v Evropsko unijo, in sicer z namenom trajne povezanosti držav članic. Vendar pa so se kasneje začele pojavljati težnje nekaterih držav, ki so se počutile v Evropski uniji preveč "ujete". Tako so z ratifikacijo Lizbonske pogodbe uredili tudi možnost izstopa iz Evropske unije. Kot prva pa je to možnost izkoristila Velika Britanija, ki je po izpeljanem zgodovinskem referendumu, na katerem so se volivci odločili, da želijo zapustiti Evropsko unijo, sprožila postopek za izstop. Razlogi za to odločitev so se pri Britancih kopičili že dlje časa, kaplja čez rob pa je bila migrantska kriza, ki je izbruhnila po vojni v Siriji. Zanimivo pa je tudi to, da Britanci niso negodovali le zaradi migrantov iz Sirije in ostalih muslimanskih držav, temveč so jih motili tudi državljani Evropske unije, ki sicer zaradi dobrih pogojev množično delajo v Veliki Britaniji. To, da se je Velika Britanija odločila, da gre naprej svojo pot, brez Evropske unije, bo tudi veliko stalo. Tako Evropsko unijo, ki bo posledično dobila manj denarja, predvsem pa Veliko Britanijo, katere gospodarstvo bo izstop najbolj občutilo.
Ključne besede: brexit, Velika Britanija, 50. člen PEU, Evropska unija, Theresa May, migrantska kriz
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3175; Prenosov: 289
 Celotno besedilo (813,42 KB) |
1672. Cancellation of land registration due to testator collusion and mitigationGamze Tomruk, 2016 Opis: In my study; it is aimed that the elements, connections with the mitigation case and the proceeding procedures of collusive transactions of testator which can be frequently seen in practice, not being specially regulated on Code of Obligations or Civil Code, only decreed in 18th article of code of obligations as relative collusion are examined. Article 19 of the code of obligations that the relative collusion is regulated is applied to the collusive transactions of the testator which is a kind of relative collusion. In addition to the relevant legal provisions and IBK decision dated 01.04.1974, subsequent Assembly and Supreme Court decisions are applicable. Issues such as apparent and secret deed of gift (donation, sale, contract to provide care until death) and relevant Supreme Court decision and controversial issues were discussed. In case of proving the land registry cancellation and registration cases which are opened by heirs because of the collusive transactions of the testator when he is alive, it is decided that the visible transaction is a collusion and hidden transaction is invalid due to violation of procedure and the related results were examined.
Ključne besede: law of succession, law of obligations, collusion, apparent (collusive) transaction, confidential agreement, collusion agreement, bachelor thesis
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 1880; Prenosov: 133
Celotno besedilo (837,29 KB) |
1673. Organized crime in Kosovo with special focus on trafficking with narcotics, human beings and smuggling of migrantsFlorent EminiKljučne besede: organized crime, trafficking, narcotics, smuggling, UN Conventions, Kosovo legislation, case law, court decisions, EU legislation
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2644; Prenosov: 128
Celotno besedilo (955,47 KB) |
1674. Dileme sodobnega vojnega pravaRudolf Leban, 2017 Opis: "Silent enim leges inter arma" (Pro Milone, Cicero). "Zakoni med vojno molčijo",so besede Marka Tulija Cicera, ki je tako povzel dejstva oboroženih spopadov v antičnem Rimu. Vendar se je človeštvo skozi hude tragedije in kršitve pravic razvijalo in z njim tudi razvoj pravil oboroženih spopadov in kasneje tudi pojav kogentnih oziroma prisilnih norm, ki državam postavljajo jasna pravila,kdaj in na kakšne načine je oborožen spopad zakonit. Seveda pa je kakršnakoli prisila mogoča zgolj v prisotnosti institucij, ki imajo moč, da suverene subjekte silijo v delovanje v skladu s pravili in zakoni. Skozi zgodovinske izkušnje hudih vojn, zlasti prve in druge svetovne vojne, so države iskale način, kako bi vojne lahko preprečevali in so našle rešitev v povezovanju mednarodne skupnosti v mednarodnih organizacijah, ki skrbijo za spoštovanje mednarodnega prava. Zlasti so pomembni organi mednarodne skupnosti, še posebej Organizacija združenih narodov (OZN) ter vsi organi, ki delujejo v sklopu OZN, ki so v diplomskem delu tudi posebej omenjeni. Pomembno vlogo imajo Mednarodna sodišča za vojne zločine, tako stalna kot ad hoc sodišča. Zgolj obstoj norm in organizacij pa ne pove veliko o dejanskem spoštovanju kogentnih norm na vojnih žariščih, zato je potrebno pogledati tako zgodovinske kot tudi aktualne svetovne konflikte in na primerih presoditi, kako v praksi zgleda spoštovanje prisilnih norm in kakšne posledice ima njihovo nespoštovanje. Najbolj drastična poteza, ki jo lahko Varnostni svet Združenih narodov odobri, je humanitarna intervencija, ki pomeni uporabo vojaške sile zoper državo, ki krši človekove pravice, ne glede na to, da je ta suveren subjekt mednarodnega prava.
Ključne besede: vojno pravo, mednarodno humanitarno pravo, humanitarna intervencija, pravila oboroženih spopadov, mednarodna kazenska sodišča
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3032; Prenosov: 193
Celotno besedilo (605,21 KB) |
1675. Strenghtening judicial system in KosovoErika Hasani, 2017 Opis: Kosovo is one of the world%s newest nations since declaring its independence in2008. Nonetheless, this small, impoverished land that has been ethnically damaged, classified by the World Bank as a fragile country, symbolizes an enigma for the work of development and diplomatic actors, especially the European Union.This entire journey for Kosovo and the international organizations, through all this year%s functioning all around this region no matter the difficulties and hard times, till the year 2009, have accomplished many of the programs and projects as priority need for state building, for leadership and management till the rule of law and democratizations.In this paper there is an in-depth research of the judicial system in the Republic of Kosovo, analyses and discussion of the progress of the functioning of the courts and other relevant institutions, mostly implemented with help and support of international organizations. There are different approaches and different methods to implement more efficient and transparent system of rule of law in order to achieve results in the judicial system of Kosovo. The main challenge remains to improve the traditional functioning of the courts, which archetype is still be present in many legal institutions of Kosovo. Through the years after independence, there are written and adopted laws and regulations in accordance of the EU legislations but insufficient efficiency in the judicial system still remains a challenge for Kosovo.
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 1920; Prenosov: 124
Celotno besedilo (972,30 KB) |
1676. |
1677. |
1678. |
1679. Mednarodni pravni vidik razpada SFRJTadej Trček, 2016 Opis: Razpad Sovjetske zveze ob koncu 20. stoletja je spremenil geopolitično sliko sveta. Te posledice so poleg domačih okoliščin determinirale usodo SFR Jugoslavije. Diplomska naloga preučuje in pojasnjuje vlogo mednarodnega prava in njegovih instrumentov na primeru razpada SFR Jugoslavije. Tako preučuje okoliščine, ki so nastale z zadnjo Ustavo SFRJ iz leta 1974 in posledice te notranjepravne ureditve pri reševanju razpadu SFR Jugoslavije. Osredotoča se na dilemo med teorijo o secesijah in teorijo o razpadu države. Obravnava tehnične instrumente,kot so Uti possidetis iuris, in so prek dela Badinterjeve komisije ključno vplivala na razplet jugoslovanske krize. Izpostavlja tudi problem uporabe referenduma, pri večetničnih narodih in uporabe referenduma kot podlage za odcepitev. Podrobno analizira primer odcepitve Kosova od Srbije prek Resolucije OZN 1244 in vlogo mednarodne skupnosti v celotnem postopku razpada SFR Jugoslavije, od dela Badinterjeve komisije, do stališč EU, ki je bila pobudnik za sklic Haaške mirovne konference o prihodnosti SFR Jugoslavije. Diplomska naloga tako analizira nove odnose, ki so nastali po padcu Sovjetske zveze. Z razpadom SFR Jugoslavije so nastali precedenčni primeri v mednarodnem pravu,na katere tako Evropa kot OZN nista imeli adekvatnih rešitev. Kot takšna mednarodna skupnosti ni bila pripravljena, kar se je posledično pokazalo pri učinkovitosti reševanja problema SFR Jugoslavije, tako pravno kot politično. Diplomsko delo je tako celovit pregled mednarodno pravno zelo pomembnega vprašanja razpada SFR Jugoslavije, ki je močno zaznamoval mednarodno pravno skupnost in konkretno vpeljal nove okoliščine, ki danes determinirajo mednarodno skupnost. Namen dela ni vrednostna presoja dejanj vpletenih strani, ampak strokovna analiza primera razpada, brez političnih konotacij.
Ključne besede: razpad Jugoslavije, Badinterjeva arbitražna komisija, Haaška konferenca o prihodnosti Jugoslavije, odcepitev Kosova, priznanje novonastalih držav
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 4241; Prenosov: 260
Celotno besedilo (469,65 KB) |
1680. |
