Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 2002
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Uspešnost dostopa posameznika na ESČP
Petra Zupan, 2023

Opis: Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) na podlagi Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) omogoča posameznikom, da uveljavljajo varstvo človekovih pravic na nadnacionalnem nivoju, vendar jih pri tem omejujejo stroga merila, na podlagi katerih se presoja dopustnost njihovih vlog oziroma pritožb. Ker je za nedopustno razglašenih kar 90 odstotkov individualnih evropskih pritožb, je cilj magistrskega dela predstavitev meril dopustnosti. Z metodo analize praktičnega primera individualne evropske pritožbe, ki je bila razglašena za nedopustno, se v magistrskem delu ugotavlja razloge za nedopustnost v povezavi z uporabo pogojev dopustnosti, vezanih na očitek kršitve 1. odstavka 6. člena EKČP, ki je naveden v pritožbi. 6. člen EKČP določa pravico do poštenega sojenja, očitek njegove kršitve pa je v državah članicah Sveta Evrope oziroma podpisnicah EKČP najpogostejši vzrok za vlaganje individualnih evropskih pritožb. V analizi je izpostavljen pomemben vidik nepristojnosti ratione materiae, ki je t. i. doktrina četrte instance, ki je implicirana v 1. odstavek 3. točke 35. člena EKČP, ki je kot razlog za nedopustnost pritožbe v sodni praksi ESČP pogosto uporabljena določba, saj se nanaša na utemeljenost pritožbe. Namreč vse prepogost problem vlagateljev je, da si, ko v pritožbi zatrjujejo kršitev 6. člena EKČP, napačno predpostavljajo, da pojem poštenega sojenja implicira pravilno meritorno sodno odločitev na podlagi nacionalnega prava. Zato bo uporaba rezultatov raziskave v magistrskem delu v pomoč zainteresiranemu vlagatelju pri presoji o smiselnosti vlaganja tovrstnih pritožb. Razprava o ločnici med t. i. doktrino četrte instance in obstojem kršitve 6. člena EKČP, ki jo predmetni pritožnik zatrjuje v pritožbi, pa je z oblikovanjem pregleda in ocene obravnavanega področja doprinesla izvirni prispevek k znanosti in stroki s tem, da se je ugotavljala praktična slika vsebinske meje med nepomembnimi oziroma nedopustnimi pritožbami in tistimi, ki si v povezavi s 6. členom EKČP zaslužijo obravnavo pred ESČP.
Ključne besede: Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, evropski nadzorni mehanizem varstva človekovih pravic, merila dopustnosti v pritožbenem postopku, nedopustnost pritožbe na ESČP, doktrina četrte instance
Objavljeno: 13.02.2024; Ogledov: 128; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

12.
Jožef baron Schwegel v deželi Kranjski
Majda Potočnik, 2023

Opis: Osrednja tema naloge je predstavitev osebnosti barona Jožefa Schwegla (1836-1914),bolj natančno njegovega delovanja na literarnem, političnem in gospodarskem področju v Deželi Kranjski v času njegovega otroštva, mladosti in po vrnitvi leta 1879 z visokega položaja službovanja v zunanjem ministrstvu Avstro-Ogrske monarhije, kjer si je pridobil plemiški naziv. Sposoben, izkušen in podjeten veleposestnik, ki je prisegal na ustavo in cesarja, na zahodno kulturo in bil po prepričanju klasičen liberalec, je prevzel vodenje kluba Ustavovernih veleposestnikov. Tako se je ognil nacionalnim sporom in razprtijam, pridobil pa je oznako nemškutarja in izdajalca. Na tak način ga je morda premalo raziskana zgodovina tudi obravnavala. Naloga bo na podlagi zbranega gradiva iz biografije Jožefa Schwegla in objavljenih spominov politikov, županov, urednikov časopisov skušala predstaviti njegovo delovanje, način in glavni smoter njegovega dela, to je napredek Dežele Kranjske. Naloga bo skušala odgovoriti na vprašanje: Ali ima delovanje barona Jožefa Schwegla pozitivno mesto v slovenski zgodovini? Medtem ko so zgodovinarji natančno raziskali in zapisali podrobnosti o slovenskih nacionalnih bojih, je bila stranka Ustavovernih veleposestnikov podrobneje predstavljena šele pred petimi leti. Strankarska neenotnost in posledično hitro spreminjanje nazivov strank močno otežujejo branje teh tekstov, ki obravnavajo obdobje, ki je po mnenju strokovnjakov v smeri slovenstva naredilo res velike korake. Podlago za zbrano gradivo, podrobne izseke in citate, ki bodo v nalogi predstavljeni, je bilo možno pridobiti z ogledom ostalin v rokopisnem oddelku, z zbiranjem podatkov iz ustnega izročila in snovne dediščine in predvsem z izborom knjig in branjem literature in primerjanjem opisov dogodkov. Iz teh virov bo naloga predstavila mladega domovinskega pesnika iz obdobja romantike na pragu realizma, izkušenega bančnika, finančnega svetovalca, poslanca, ki se je zavzemal za slovensko univerzo, podporo gledališču v Ljubljani in enakopravnost obeh jezikov na Kranjskem. Rezultati naloge potrjujejo, da je bil Schewgel sposoben gospodarstvenik, ki je za izvedbo zastavljenih ciljev vključujoče sodeloval z vsemi, ki jim je bilo mar za gmotni napredek Dežele Kranjske ne glede na njihovo strankarsko usmerjenost.
Ključne besede: Jožef Schwegel, dežela Kranjska, delovanje, Ustavoverni veleposestniki, železnica, nacionalni boji
Objavljeno: 29.01.2024; Ogledov: 163; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (768,86 KB)

13.
Uporaba procesov projektnega managementa za blažitev vpliva pandemije na načrtovanje razvoja turističnega naselja
Alja Hrovat, 2023

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na oblikovanje procesov projektnega managementa kot odziv na izzive, ki sledijo po pandemiji. Glavni poudarek je na učinkovitem obvladovanju stroškov izvedbe projekta in obvladovanju tveganj v negotovem poslovnem okolju. V današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem svetu se podjetja soočajo z vedno večjimi izzivi pri izvajanju projektov, še posebej po nepredvidljivih dogodkih, kot je pandemija. Ključno vprašanje, ki se postavlja, je, kako lahko podjetja ustrezno prilagodijo svoje procese projektnega managementa, da se lahko spopadejo s tovrstnimi izzivi. Rezultati raziskave kažejo, da imajo dobro pripravljeni in prilagodljivi procesi ključno vlogo pri obvladovanju stroškov in tveganj v projektih, izvedenih v negotovih razmerah. Študija primera po pandemiji je razkrila, da so podjetja, ki so že imela vnaprej pripravljene prilagodljive procese, lažje ohranjala kontrolo nad stroški in tveganji. Komunikacija med člani projektnega tima in deležniki je ključnega pomena, saj omogoča pravočasno prilagajanje spremembam in usklajevanje med vsemi vpletenimi. Pomembno je tudi poudariti, da procesi projektnega managementa niso statični, temveč se nenehno prilagajajo glede na novonastale razmere. Učenje iz izkušenj je ključnega pomena za izboljšanje procesov in doseganje boljših rezultatov v prihodnjih projektih. Poleg tega so rezultati potrdili hipotezi, da bolj strukturirani procesi vodijo do boljšega obvladovanja stroškov in tveganj v projektnem okolju, ki ga zaznamujejo negotovost in spremembe. V sklepni fazi magistrskega dela smo prišli do zaključka, da je prilagodljivost ključnega pomena za učinkovito projektno upravljanje v negotovih časih po pandemiji. Podjetja morajo nenehno preučevati in izboljševati svoje procese, da ostanejo konkurenčna. To delo poudarja pomen agilnega pristopa k projektnemu managementu in vsebuje smernice, ki bodo podjetjem pomagale bolje obvladovati stroške, tveganja ter uspešno izvajati projekte v novih, dinamičnih okoliščinah.
Ključne besede: prilagodljivost, stroškovno obvladovanje, tveganja, projektni management, pandemija
Objavljeno: 29.01.2024; Ogledov: 150; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (820,15 KB)

14.
Uporaba procesov projektnega managementa pri gradnji enodružinske betonske hiše na Ljubljanskem barju
Jan Petrovič, 2023

Opis: Gradnja objekta je izjemno kompleksen proces, ki zahteva upoštevanje številnih pomembnih faktorjev. Med temi faktorji je ključno določiti vrsto, slog in namembnost objekta. Poleg tega je potrebno skrbno načrtovati tlorise prostorov ter izbrati strokovnjake, kot so geodeti, arhitekti, nadzorniki, statiki in drugi zunanji izvajalci. Samo iz teh dejstev lahko sklepamo, da je postopek gradnje katerega koli objekta dolgotrajen in poln nepredvidljivih izzivov, ki se lahko pojavijo med samim procesom gradnje. Med te izzive spadajo predvsem zamude in povečanje stroškov. Dodatno kompleksnost predstavlja območje Ljubljanskega barja, kjer bo gradnja potekala. V nadaljnjem poglavju magistrskega dela bomo podrobneje opisali specifičnosti tega območja. Bralcu predstavljamo projekt kakovostno zgrajene hiše, ki izpolnjuje vse sodobne standarde. Hiša je zasnovana protipotresno (z uporabo betonske gradnje) ter vključuje obnovljive vire energije in energetsko varčnost. Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili procese projektnega managementa, kot jih določa "A Guide to the Project Management Body of Knowledge".1 Za potrebe gradnje enodružinske hiše na Ljubljanskem barju smo nato objektivno razvili posamezne procese. Projekt gradnje enodružinske hiše na Ljubljanskem barju je bil analiziran z uporabo vseh 47 procesov projektnega managementa, pri čemer smo ocenili uporabnost posameznega procesa pri gradnji. Podrobno smo obravnavali procese projektnega managementa s področij upravljanja. Posebno pozornost smo namenili procesom obvladovanja tveganj projekta in procesom obvladovanja časovnega razporeda. Pri uporabljanju procesov projektnega managementa smo kot vhodne dokumente analizirali veljavno zakonodajo, podzakonske akte ter prostorske načrte, ki urejajo gradnjo na območju Ljubljanskega barja.
Ključne besede: Ljubljansko barje, stanovanjska gradnja, enodružinska hiša, projektni management, vodnik PMBOK
Objavljeno: 29.01.2024; Ogledov: 166; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

15.
Unovčenje stečajne mase pri osebnem stečaju
Miha Toš, 2023

Opis: Postopek osebnega stečaja imenujemo tudi postopek generalne izvršbe nad premoženjem neke fizične osebe, ki se je znašla v položaju, ko daljši čas ni sposobna plačevati vseh svojih zapadlih obveznosti v določenem časovnem obdobju, ali je na dolgi rok postala plačilno nesposobna, kar pomeni, da so njene zapadle obveznosti višje od vrednosti njenega premoženja. Glavni namen postopka osebnega stečaja je omogočiti poplačilo upnikov v največji možni meri. Do poplačila upnikov pride s prodajo premoženja, ki je vključeno v stečajno maso in se med stečajnim postopkom prodaja. V okviru stečajnega postopka lahko dolžnik zaprosi za odpust svojih dolgov. Postopek se imenuje postopek odpusta obveznosti. Sodišče določi t. i. preizkusno obdobje, v katerem dolžnik poskuša dokazati, da je upravičen do odpusta dolgov. Dolžnik mora ves čas tega obdobja izpolnjevati svoje obveznosti, določene v zakonu, medtem ko stečajni upravitelj nadzoruje njegovo ravnanje. Cilj postopka osebnega stečaja je zadovoljiti upnike v največji možni meri, pri čemer so terjatve upnikov izplačane sočasno in sorazmerno. Dolžnik si v tem postopku prizadeva doseči odpust svojih obstoječih dolgov, da bi si omogočil svež začetek brez bremena dolgov. Stečajno maso sestavlja premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik v lasti, ko se začne postopek osebnega stečaja, in tudi premoženje, ki ga med postopkom pridobi stečajni dolžnik, na primer s prejemanjem dediščine.
Ključne besede: osebni stečaj, stečajna masa, unovčevanje stečajne mase, stečajni dolžnik, odpust obveznosti
Objavljeno: 29.01.2024; Ogledov: 138; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (606,20 KB)

16.
Razvoj instituta pravnega interesa v ustavnosodnem postopku
Jan Dujić, 2023

Opis: V diplomskem delu je predstavljen institut pravnega interesa v ustavo-sodnem postopku oziroma dosedanji razvoj tega pravnega instituta v Sloveniji, delno pa je podan tudi primerjalni vidik obravnavanega vprašanja v nekaterih državah, ki so primerljive s Slovenijo. V slovenskem pravnem sistemu je ta institut pomemben predvsem zato, ker že Ustava Republike Slovenije določa, da se postopek ustavnosodne presoje predpisov lahko začne na podlagi zahteve oziroma na podlagi pobude (162. člen). Ključni problem, ki sem ga v tej zvezi raziskoval je, kako je Ustavno sodišče Republike Slovenije v preteklosti in kako danes obravnava procesne predpostavke za sprožitev postopka ustavno-sodne presoje glede na izjemno obremenjenost tega sodišča. Pri tem je ključnega pomena dejstvo, da se pri tem vprašanju srečujeta dve pomembni pravni dobrini: na eni strani pravica različnih strank (tudi fizičnih oseb) do ustavno-sodnega varstva pravic, na drugi strani pa omejena možnost Ustavnega sodišča, da obravnava prav vse zahteve in pobude v postopku ustavno-sodne presoje. Preobremenjenost ustavnih sodnikov bi namreč lahko povzročila prav nasproten učinek – in bi zaradi včasih bagatelnih zadev lahko ostala nerešena nekatera pomembna pravna vprašanja (ali pa bi se vsaj bistveno zamujalo z reševanjem pomembnih pravnih vprašanj).
Ključne besede: Ustavno sodišče, ustavna pravica, ustavnost in zakonitost, pravni interes, ustavno-sodni postopek, zahteva za sprožitev postopka, pobuda za sprožitev postopka, abstraktna in konkretna kontrola ustavnosti, procesna predpostavka, procesna legitimacija
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (744,37 KB)

17.
Sovražni govor v ZDA
Vera Lađić, 2023

Opis: Čeprav ZDA zagovarjajo svobodo izražanja (angl. free speech), niso imune na družbeni pojav sovražnega govora. Medtem ko izraz hate speech terminološko izvira od tam, so v pravnem pogledu unikum. Diplomsko delo analizira pravni odnos ZDA do tega vprašanja. Iskanje temeljnih razlogov za tak konsenz temelji na precedenčnih odločitvah VS ZDA. Zaradi periodičnih diskusij v zvezi s to problematiko nas je zanimalo, ali so v ZDA možne zgodovinske spremembe v zvezi s 1. amandmajem. Izpostavljeni so osrednji motivi ameriškega sodstva, ki so se vzpostavili in ohranili skozi turbulentni čas. Nadalje so analizirane točke razhajanja s ključnimi mednarodnimi dokumenti o človekovih pravicah. Glede morebitne uvedbe posebne vrste zakonodaje, ki bi prepovedala najhujše oblike sovražnega govora – kot je rasistični govor – in po vzoru mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah ali sodne prakse ESČP je ugotovljeno, da ostaja malo verjetna kljub prepoznanju nevarnosti, ki bi lahko nastale kot posledice sovražnega govora. Filozofija o trgu idej je zakoreninjena v ameriški pravni podzavesti. Utemeljitelji prepovedi posebne hate speech zakonodaje budno svarijo pred možnostmi minimalnega priprtja vrat za regulacijo posameznikove težko pridobljene pravice. Tak svojevrsten status quo na tem področju se opravičuje s pojasnili, da že imajo več različnih posebnih zakonov, ki prepovedujejo sovražna ravnanja in vrste izražanja, ki vsebujejo elemente ravnanja ali so integralni del ravnanja. Med nastajanjem tega dela je prišlo do nekaterih sprememb. Pandemija virusa covid-19 je ponekod omejila udejanjanje načel iz 1. amandmaja. Nekaj spletnih velikanov je spremenilo pristop k sovražnemu govoru. Dileme prehitevajo pravne odgovore, kot ali naj 1. amandma poseže tudi na ta področja in v kolikšnem obsegu. Tudi diskriminacija je še živa. Smrt temnopoltega državljana zaradi policijskega nasilja pred očmi globalne javnosti je sprožila masovne zahteve po enakosti na vseh področjih človeškega življenja. Vdor v Kapitol je odprl dodatna vprašanja o dejanski moči komunikacije na spletu in na drugi strani o odgovornosti za izražene besede. Tudi politične. Spremembe so torej možne. Ali so hkrati ustavne in potrebne, lahko dokončno pojasni le VS ZDA.
Ključne besede: sovražni govor, svoboda izražanja, Vrhovno sodišče ZDA, 1. amandma, Ustava ZDA, sodna praksa
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 172; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (972,15 KB)

18.
Ustavni vidiki kvazikazenskega postopka
Jakob Elikan, 2023

Opis: Magistrsko delo obravnava dva instituta odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca iz krivdnih razlogov kršitev na strani delavca z vsemi znaki kaznivega dejanja: redno in izredno odpoved, kakor sta urejeni v veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih. Pri tem se posebej osredotoča na zakonsko formulacijo »znaki kaznivega dejanja« ter na razumevanje in uporabo te kazenskopravne sintagme v civilnem (delovnopravnem) sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe. Ugotavlja, v kakšni meri so v takšnem kvazikazenskem postopku upoštevani kazenskopravni instituti (krivda, protipravnost itd.) in temeljna kazenskoprocesna jamstva (pravica do poštenega sojenja, domneva nedolžnosti, ekskluzijska pravila itd.). Delo obenem predstavi oba instituta skozi prizmo temeljnih ustavnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V ta namen analizira obsežno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki v najširšem smislu zadeva obravnavano tematiko, pa tudi domačo in tujo ustavnosodno prakso ter posamezne primere iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Posebej se posveča vsem procesnim vidikom izredne ali redne odpovedi delovnega razmerja, kakor tudi prepletenosti in soodvisnosti delovnopravnega in kazenskega postopka, ki pogosto tečeta sočasno. Magistrsko delo je obenem primerjalnopravni prikaz ureditve odpovedi delovnega razmerja zaradi hujših kršitev obveznosti v različnih jurisdikcijah. V sklepnem delu s primerjalno analizo in sintezo pokaže ključne točke veljavne zakonske ureditve, ki bi lahko bile predmet ustavnosodne presoje ali presoje kršitev konvencijskih pravic. Kritično ovrednoti dosedanji razvoj institutov ter ponudi (ustavno/konvencijsko) manj sporno nomotehnično rešitev. Magistrsko delo je tako tudi prispevek k širši razpravi o ustreznosti veljavne zakonske ureditve odpovedi delovnega razmerja zaradi najhujših kršitev s strani delavcev.
Ključne besede: kvazikazenski postopek, ustavne in človekove pravice, redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, kaznivo dejanje, pravica do poštenega sojenja
Objavljeno: 17.01.2024; Ogledov: 156; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (774,37 KB)

19.
Kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika v postopkih javnega naročanja
Vladimira Škrjanc, 2023

Opis: Javni sektor si za svoje delovanje zagotavlja blago in storitve prek sistema javnega naročanja, pri čemer na eni strani nastopa naročnik, torej država, in na drugi strani ponudniki blaga in storitev – izvajalci. Prek sistema javnega naročanja se na letni ravni izvajalcem v obliki plačil blaga in storitev prelije približno 15 % celotnega BDP. Na področju javnega naročanja obstaja visoka stopnja možnosti za pojav raznih zlorab in tudi kaznivih dejanj, kar je povezano z integriteto oseb, ki v teh postopkih odločajo oz. sodelujejo. Na tem področju je prisotna koruptivnost na vseh ravneh odločanja v državi. Policija preiskuje kazniva dejanja v vseh fazah izvedbe javnih naročil. Kazniva dejanja, ki se na tem področju pojavljajo, so po Kazenskem zakoniku uvrščena med koruptivna kazniva dejanja, velikokrat pa se na tem istem polju preiskovanja pojavijo zakonski znaki storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki je podrobneje predstavljeno v predmetni nalogi. Področje javnega naročanja spremljam od leta 2000 in kot kriminalistična inšpektorica preiskujem kazniva dejanja s tega področja. Sodelovala sem z Računskim sodiščem, Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov javnih naročil in največkrat s Komisijo za preprečevanje korupcije ter seveda z organi pregona v predkazenskem postopku. Pri svojem delu uporabljam kazenskopravno zakonodajo v povezavi s poznavanjem vsebinske zakonodaje s področja javnega naročanja. Preiskovalci se zaradi strokovno zahtevnega področja in drugih dejavnikov, ki vplivajo na proces preiskovanja, pri svojem delu srečujejo s težavami, ki jih predstavim v nalogi, navedem pa tudi rešitve, s katerimi bi povečali uspešnost preiskav in končni sodni epilog.
Ključne besede: javno naročanje, korupcija, preiskava, kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Objavljeno: 05.01.2024; Ogledov: 203; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

20.
Umetna inteligenca v sodstvu
Matic Mlakar, 2023

Opis: V magistrskem delu je predstavljen pojem umetne inteligence in njegov pozitiven ali negativen vpliv na različne stroke. Magistrsko delo je osredotočeno na možnost uporabe umetne inteligence v pravosodnem sistemu. Umetna inteligenca vstopa v naš vsakdan vedno hitreje in vedno pogosteje. Slovenski pravosodni sistem med prebivalci Republike Slovenije ne uživa visokega zaupanja, eden od razlogov za to so tudi zaostanki v sodnih postopkih. Umetna inteligenca v mnogih državah, kot je na primer Estonija, izboljšuje sistem pravosodja, na način da avtomatizira določene postopke, ki posamezniku vzamejo veliko časa in zbranosti, medtem ko lahko umetna inteligenca tako delo opravi hitro in z zmanjšanim procentom človeških napak. Skozi magistrsko delo je analizirana pravna regulacija umetna inteligence tako v Republiki Sloveniji kot tudi v tujini. Obravnavani so vidiki učinkovitosti, hitrosti in kakovosti umetne inteligence, kot tudi vprašanje etičnosti in odgovornosti v primeru storjene napake. Prav tako je del magistrske naloge namenjen možnosti vpliva umetne inteligence na pravosodne poklice, na odvetništvo, sodništvo in tožilstvo. Pripravljena je tudi primerjalna analiza med državami, ki so umetno inteligenco že implementirale v določene dele pravosodnega procesa, kot so Kanada, Ljudska Demokratična Republika Kitajska, Kolumbija, Združene države Amerike ter tudi nekatere države Evropske Unije. V zadnjih poglavjih se magistrsko delo ukvarja z usposabljanjem za delo z umetno inteligenco in s trendi in napovedmi za prihodnost. V zaključku so analizirani vsi cilji, ki so bili zastavljeni v uvodnem delu ter odgovori na hipoteze, do katerih je delo prišlo s pomočjo različnih metod.
Ključne besede: umetna inteligenca, pravosodni sistem, digitalizacija, sodna analitika, avtomatizacija
Objavljeno: 05.01.2024; Ogledov: 243; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (671,52 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh